Mitja in Borut, staro v novem. -

 

Dva iz torbe

Zares čuden par

Mitja Gaspari kot podpredsednik “predsednika” Boruta Pahorja

C’est la vie!

 

“Oba ocenjujeta, da je za prihodnost Slovenije zelo pomembno, da se oblikuje neko “dinamično ravnovesje” med konkurečnostjo in solidarnostjo…- Otroka jugoslovanskih režimovcev. Ne eden ne drugi nima pojma o slovenski kulturi in slovenskem izročilu – da ne govorimo o slovenski zavesti. O kakem Knežjem kamnu še nikoli nista slišala. Pač pa sta “strokovnjaka”…

Od našega sodelavca

Nedolgo tega je neka udbovka kar tako mimogrede, brez ozira na vsebino pogovora, vzkliknila: “Kakšen strokovnjak je Mitja Gaspari!” Kot njene tovarišice je očitno imela naročilo, da tako novico trosi okoli. Medtem ko je Mitja v preteklih letih zasedal pomembne položaje, mu je udbovski aparat v podtalju in v levih strankah nenehno pel hvalo. Posledica tega je bila, da takšnih “strokovnjakov” kot on ni bilo na Slovenskem še nikoli. Toda poglejmo najprej njegovo “uspešno” kariero. 

.Mitja Gaspari , slovenski ekonomist, bančnik in politik, * 25. novembra 1951, Ljubljana, Slovenija. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1975 se je zaposlil v Narodni banki Slovenije, kjer je bil v osemdesetih direktor analitsko raziskovalnega centra, junija 1987 pa je postal namestnik guvernerja. Leta 1988 je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Leta 1989 je končal magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Beogradu. V letih 1991 in 1992 je delal kot senior financial economist Svetovne banke v Washingtonu, junija 1992 pa je postal minister za finance v vladi Janeza Drnovška.

Leta 2000 je bil na parlamentarnih volitvah kot neodvisni kandidat na listi LDS izvoljen v Državni zbor. Aprila 2001 je bil na predlog predsednika Republike Milana Kučana v državnem zboru izvoljen za guvernerja Banke Slovenije. Kot guverner je bil tudi član sveta sveta Evropske centralne banke in član razširjenega sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu. V tem obdobju je Slovenija kot prva izmed novih članic Evropske unije izpolnila pogoje za uvedbo evra in ga 1. januarja 2007 tudi uvedla. Kljub temu mu Državni zbor 2. februarja ni izglasoval še enega šestletnega mandata.

Mrk in jezen pogled, povsem nesproščen. Vendar od nekdaj “najboljši” kandidat za pametne in neposlušne Slovence. Ja, končno jih bo s skupaj s Pahorjem le ugnal. (Ubogi Mitja!)

Poročilo (Wikipedia) je v bistveni točki ponarejeno. Pisec je lažnjivo pripisal Gaspariju zaslugo, da je Slovenija lahko prevzela evro. V resnici je za to poskrbel prostozidar Andrej Bajuk, ki je prevzel resor za finance po Gaspariju. Domnevamo, da je v tem uspel bolj s svojimi prostozidarskimi zvezami kot pa s svojim emigrantskim znanjem. Mitja Gaspari pa je, prav nasprotno, hotel prevzem evra preprečiti, tako da je na Evropsko banko pošiljal poročila o »katastrofalnem« stanju slovenskih financ, kar da se bo pokazalo v prihodnjih letih.

Ko se je za njegovo početje razvedelo, je seveda pogorel kot ponovni kandidat za guvernerja Banke Slovenije, za kar ga je predlagal čudaški predsednik Drnovšek. Takrat pa so prišle na dan tudi njegove dejanske zveze. Za prepričljivost njegove »trokovnosti« sta poleg gonje prosrbskega tiska posegli sta vmes celo judovsko prostozidarski tiskovni agenciji Reuters in Bloomberg in mu s pohvalami pokušali “rešiti čast”. Toda slovenski Državni zbor se ni dal ugnati od »mednarodnih« agencij in je njegovo kandidaturo zavrnil. Srbski pisec Zoran Radosavljevic je pred kratkim njegovo zavrnitev pripisal kar Janezu Janši (Reuters).

Bleščeče kariere Mitju Gaspariju seveda ni ustvarilo njegovo znanje, temveč njegova mati Majda, ki je bila za časa Juge članica slovenskega CK in neposredna zaupnica Belgrada. Na tem mestu je, med drugim, delala silne težave dr. Janezu Ruglju, ko je hotel reševati problem alkoholizma med slovenskimi moškimi. Njihov alkoholizem je uničeval slovenske družine. Ena izmed potez namenjenih zlomu Slovencev kot naroda. O tem najdemo kar precej v knjigi Rugljevih spominov. Majdo Gaspari je omenjal tudi Zmago Jelinčič, ko je razkrival Mitjeva poročila Evropski banki.

Borut Pahor pozira kot James Bond. Balkanska prispodoba (Finance), ki naj bi  še posebej ganila naivne in “mentalno” zaostale Slovence.

Potem ko Mitja Gaspar tudi kot kandidat za predsednika republike ni uspel, se je pojavilo vprašanje, kam ga odložiti? Srbsko in prostozidarsko podzemlje ga je porinilo za podpresednika bodočemu »premieru« Borutu Pahorju. S tem pa je nehote razkrilo, čigav je pravzaprav tudi Borut, in da za njim stoji prav tako velesrbstvo in prostozidarstvo. Udbovke, ki so tudi Borutu mu pele naročeno hvalo, sedaj ne vejo, kaj bi. Pahor je sicer dokaj mlajši od Mitje, vendar po karieri pa za njim nikakor ne zaostaja.

Borut Pahor, slovenski politik, (* 1963). Leta 1987 je diplomiral iz politologije s temo »Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja«, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Med letoma 1990 in 2004 je bil poslanec v slovenskem Državnem zboru in leta 1995 predsedoval odboru za zunanjo politiko. Med leti 1993 in 2000 je bil vodja slovenske delegacije v parlamentarnem zboru Sveta Evrope. Leta 1997 je od Janeza Kocijančiča (sic!) prevzel vodenje Združene liste socialnih demokratov (ZSLD), ki jo vodi še danes. Po volitvah leta 2000 je postal predsednik Državnega zbora in to funkcijo opravljal skoraj do konca mandata.

Leta 2004 je bil kljub zadnjemu mestu na listi ZLSD izvoljen v Evropski parlament, tako da danes opravlja funkcijo evropskega poslanca kot član poslanske skupine socialistov. Je član večih odborov Evropskega parlamenta in član predsedstva Stranke evropskih socialistov. Leta 2007 je dolgo veljal za kandidata na predsedniških volitvah z realnimi možnostmi za zmago, vendar se je po dolgotrajnem premisleku in zaradi nepodpore v stranki 22. junija odločil, da bo stranko raje popeljal na parlamentarne volitve leto kasneje.

Glede na izobrazbo, kot strokovnjak za »neuvrščene«, bi bil Borut Pahor po propadu jugoslovanskega in podobnih režimov ter politike »neuvrščenih« mogoče pravšnja oseba za ščipanje kart v kakem kinematografu. Tako se je in se še dogaja na primer doktorjem marksizma – leninizma v vzhodnem Berlinu. Svet z njihovim »znanjem« ne ve kaj početi.

Toda Boruta v postjugoslovanski Sloveniji nikakor niso odvrgli v kakšen zabojnik. Prav obratno, udbovsko podzemlje mu je nadelo kvazi-podobo mladostnega James Bonda. Ženskemu svetu je bil lansiran kot lepotec. Njegove posnetke je tv prinašala, in jih še vedno, v vpadljivih pozah... Vsled tega je slovenska javnost vsaj za nekaj časa pozabila na njegovo neuvrščeno politologijo. Uveljavil se je kot mladostni »Borut-in«. Srbsko podzemlje je z njim spet »nadmudrilo« klene Slovence in se jim je hahljalo. Med sinovi nekdanjih režimovcev ni bil edini, ki je »uspel«. Če bi ostal kandidat za predsednika republike, bi bil skoraj gotovo izvoljen. C'est la vie!