Anton Vovk, ljubljanski nadškof († 1963), pričevalec našega časa
Zaključen škofijski postopek za razglasitev nadškofa Vovka za blaženega
Z mašo v stolnci v Ljubljani dne 20. oktobra letos so slovesno končali škofijski postopek zbiranja pričevanj o junaških dejanjih in krepostnem življenju ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Ob koncu maše so v navzočnosti sedanjega nadškofa Alojzija Urana in Ivana Merlaka, postulatorja postopka, zapečatili škatlo z zbranimi dokumenti, ki bodo poslani v Rim. Navzoči so tudi molili, da bi nadškofa Vovka čim prej razglasili za blaženega.
Kot je pojasnil stolni kanonik Ivan Merlak, bodo v Rimu zbrane listine o rajnem nadškofu vzeli v presojo najprej izvedenci na Kongregaciji za zadeve svetnikov. Zadnjo besedo pri razglasitvi za blaženega pa bo imel papež. Po Merlakovih besedah lahko postopek beatifikacije traja celo nekaj desetletij.
Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot sto let prej slovenski pesnik France Prešeren. Njegova stara mati Marija je bila pesnikova sestra. Umrl je 7. julija leta 1963 v Ljubljani. Decembra 1946 je bil posvečen za pomožnega škofa, leta 1950 pa imenovan za apostolskega upravitelja ljubljanske škofije. Po smrti škofa Gregorija Rožmana v Clevelandu je bil novembra 1959 imenovan za pravega ljubljanskega škofa. Decembra 22. leta 1961 je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo in škof Vovk je bil z istim odlokom svete stolice imenovan za ljubljanskega nadškofa.
Nadškof in metropolit Franc Rode in Jožef Lap, prošt v Novem mestu, odkrijeta leta 2002 na novomeški želežniški postaji ploščo z napisom v spomin na zažig škofa Vovka.
Ivan Merlak, ki je kot postulator postopka blaženim vodil zbiranje dokumentov, je povedal, da so začeli podatke o nadškofu Vovku zbirati maja 1999. Ker je za uspešno beatifikacijo potrebno dokazati tudi čudež, je Merlak potrdil, da so med dokumenti tudi podatki o čudežu. "Vovkov čudež pa je še skrivnost," je poudaril in dodal, da so priče, ki so jih zaslišali o čudežu "zaprisegle k tajnosti, dokler ne bo zadeva rešena".
Pobudo za začetek postopka beatifikacije je oktobra 1996 soglasno dal duhovniški svet ljubljanske nadškofije. Postopek za razglasitev je maja 1999 začel takratni ljubljanski nadškof Franc Rode. Škof in nadškof Anton Vovk je v povojnih letih kot apostolski upravitelj ljublanske škofije doživljal hudo preganjanje. Pogosto so sredi noči prišli ponj in ga odvedli na zasliševanje. Sledile so grožnje, napadi, nenehen pritisk...
Leta 1952 so ga udbovci na postaji v Novem mestu, kamor je šel birmat, polili z bencinom in zažgali. Rešili so ga, toda posledice so mu ostale celo življenje. O teh preganjanjih in divjanju njihovih predhodnikov pa danes pri LDS in SD razni Potrči in razne Majde (Gaspari, Potrata, Širca…) idr. “ne vejo” ničesar.
