Grb Zahodnega Balkana? Vaš bodoči grb?

 

 

Zahodni Balkan, kot po katerem stremi Srbija v povezavi z mednarodnim prostozidarstvom. Njene predstavnice v Sloveniji so predvsem LDS, Zares, SD, SNS in Lipa in seveda Forum 21 s tajkuni Milana Kučana (Macedonijo so tukaj očitno prepustili Grčiji). 

Nova priložnost in ime za Veliko Srbijo

Zahodni Balkan med stvarnostjo in utopijo

Prihodnost tudi za “bečke konjušare” (Slovence)?

 

Od zunanjega sodelavca

Dne 7. maja 2008 je imelo na Brdu pri Kranju svoje srečanje združenje COSAC (Conference of Community and European Affairs Committees of Parliaments of the European Union), eno od tolikih združenj, ki črpajo in zapravljajo denar evropskih davkoplačevalcev. Na njem je s svojim govorom nastopil slovenski notranji minister Dragutin Mate in med drugim zatrdil: Slovenija je tesno povezana z Zahodnim Balkanom po svoji zemljepisni legi in skupni zgodovini. Bistvene priložnosti skupnega nastopanja so gospodarske in kulturne priložnosti, vendar pa tudi nekatera vprašanja varnosti…

Ministrovo blebetanje je sicer bolj vljudnega in neobveznega značaja, vendar ne brez teže. Očituje namreč balkansko usmeritev precejšnjega dela sedanje Janševe vlade, ki ni zmogla, ni bila sposobna ali pa ni imela namena, ker je infiltrirana, ograditi se od Balkana in ubrati slovenske poti. Gotovo jo bo takšno ravnanje nekaj stalo na prihodnjih volitvah, ali pa jih bo vsled tega tudi izgubila. Nasprotna stran je namreč še vedno sposobna kupiti kakega Cirila Pucka in še koga.

Dragutin Mate: Slovenija je tesno povezana z Zahodnim Balkanom po svoji zemljepisni legi in skupni zgodovini. - Laže, ne po zemljepisni legi ne po zgodovini, ki je on kot južnjak očitno ne pozna.

V okvir Zahodnega Balkana postavlja sedanja vlada Janeza Janše bolj ali manj prikrito tudi Slovenijo. Nekaj prej smo namreč slišali od njene garniture naslednje sporočilo: V okviru širitve Slovenija zagovarja stališče, da imajo države Zahodnega Balkana jasno evropsko perspektivo, zato bo delovala za njihovo čimprejšnjo vključitev v evropske povezave. V zvezi s tem podpira dejavnosti, ki bodo državam regije pomagale pri njihovem približevanju Uniji ter hkrati krepile lokalno lastništvo. Obenem si bo prizadevala za nadaljnje uresničevanje evropske perspektive držav Zahodnega Balkana na podlagi solunske in salzburške agende, ki predlagata vrsto otipljivih ukrepov. Temu bo namenjeno tudi neformalno zasedanje zunanjih ministrov držav EU in Zahodnega Balkana, ki ga bo Slovenija pripravila med predsedovanjem, 28. in 29. marca 2008, predvidoma na Brdu

Tudi ta izjava ni kar tako. Slovenija namreč ni poklicana, da bi spravljala Balkan v EU. Balkanci si morajo v ta namen prizadevati sami. Če pa Slovenija pri tem diplomatsko kaj pripomore, potem le pod pogoji, ki veljajo za vse EU kandidatke, brez posebnih olajšav za Srbijo. Zaradi volitev, kjer naj bi zmagale Evropi naklonjene sile, so namreč Srbijo, ki je v Bosni in na Kosovu izvajala genocid, nagradili s podpisom sporazuma o pridružitvi. Amnesty International (AI) in podobne ustanove za “human rights”, ki evropskim prostozidarjem služijo za uklanjanje malih narodov, so ob srbskem škandalu molčale. Prostozidarska mafija jih namreč primerno financira. Spomnimo pa se, kako so se drle v zadevi Ambrus, “izbirisanih” in še česa, ter Slovenijo dolžile rasizma. AI ima v Sloveniji svoje plačance in plačanke, ki ne delajo za Slovenijo, temveč za velesrbstvo in prostozidarstvo.

Približevanje Balkana ali Balkanu?

Kam pes taco moli, je postalo jasno leta 2006, ko je Slovenijo obiskal srbski princ in “prestolonaslednik” Aleksandar Karadjordjević. Zanimal se je za vprašanje lastnine njegove rodbine v Sloveniji, med katero spada tudi grad Brdo pri Kranju. V Sloveniji so mu povedali, da ni pravnih možnosti za njeno vrnitev. Ob tem je princ napovedal – zato, da ne bi izgledalo, da je poražen – pritožbo na evropsko sodišče.

Namen tega “obiska” pa so bili tdi drugi načrti, predvsem sondirati, kakšno je javno mnenje v Sloveniji glede prve Jugoslavije, ki so ji bili na čelu Karadjordjevići. Da bi srbska in prostozdarska mafija naredila princa popularnega pred slovenskimi ljudmi, so se spet poslužili vernih “ovc” in ga porinili še na obisk k Alojzu Uranu, ljubljanskemu nadškofu. Ta ga je res sprejel oziroma moral sprejeti. Toda »sprejem« princa pri nadškofu ni tokrat pri vernih ovcah zapustil nobenega vtisa.

Srbski prestolonaslednik Aleksandar Karadjordjević, ki naj bi prevzel “commonwealth” Zahodnega Balkana. Grb srbske”dinastije” je na tej sliki posnetek grba kraljevske hiše Bourbon.

Sondiranje prostozidarstva in velesrbstva s princem Aleksandrom Karadjordjevićem je imelo naslednji cilj: Ali bi bilo mogoče računati na pristanek Slovencev na nekakšno konfederacijo (commonwealth) dežel nekdanje Jugoslavije? Namesto imena Jugoslavija, ki je razvpito in na slabem glasu, naj bi se nova tvorba imenovala Zahodni Balkan. Njeno središče bi bil, povsem samoumevno, Beograd, in povezovali jezik srbski. Vse po zgledu angleškega Commonwealtha. Državice takšne konfederacije bi bile sicer demokratične in svobodne, imele bi lahko celo lastno vojsko. Toda vsa mednarodna, pa finančna, kreditna in gospodarska politika bi potekala preko Beograda. Enako tudi diplomatske vezi, zato da se “prihranijo izdatki”, itd., itd.

Vendar pa ta podmena v slovenskem javnem mnenju ni našla opore. Slovenski ljudje Jugo v kakršnikoli obliki odklanjajo. Srbsko in prostozidarsko podzemlje je zaradi tega ubralo drugo pot: čimprej infiltrirati Slovenijo z Balkanom ter dokraja izničiti identiteto Slovencev. Srbski zaupniki, tajkuni, so začeli pospešeno “investirati” v Srbijo (3 ali 4 milijarde €). Seveda na račun nizkih slovenskih plač in kasnejših pokojnin. Še huje, slovenske zaposlene so začeli izčrpavati z nadurami, nočnim delom in podobno; zato da bi izčrpali očete in matere in vnesli propad v slovenske družine.

Terazije v Beogradu, poslovni center bodočega “Zahodnega Balkana”(?).

Aparat zaposlenih v šolah, po vsemogočih ustanovah, od raznih inštitutov do muzejev, je prejel navodila, naj pred slovenskimi ljudmi sramoti slovensko kuturo in zgodovino in jim na ta način vceplja kompleks manjvrednosti. Iz naftalina so spet potegnili reklo “Sram me je, da sem Slovenec” in naložili plačancem, naj ga širijo po cestah in gostilnah, diskotekah….

Takšen so namreč “metode” Balkana. Kdor vse to dela, ga srbska mafija, ki nadzoruje delovna mesta, primerno nagradi. Prav to je tisto, kar nas v resnici povezuje z Balkanom, ne pa zgodovina in geografija, kot je trdil Dragutin Mate (ki je očitno tudi sam ta spodnji).

Odločitev za Slovence: Evropa ali Balkan?

Evropski komisar, nekoliko šemasti Barroso, ki je bil znova na obisku v Slovenij, tokrat menda ni posebej čvekal o Zahodnem Balkanu, tako kot je na svojem prejšnjem obisku. Zato pa balkansko navezo toliko bolj poudarjajo vse mogoče ustanove, ki prejemajo denar iz javnih sredistev. Od davkov, ki jih vi plačujete v državno blagajno.

Namesto da bi iz teh sredstev šle podpore obubožanim in osiromašenim v Sloveniji, kar je posledica “tranzicije”, napaja jugoslovansko podzemlje z njimi vse mogoče “institucije”, brez kakršnega koli smisla, razen tega, da so v njih zaposleni ljudje, ki so prišli z juga. Z njihovimi zvenečimi naslovi, kot da gre za nekaj “evropskega” ali “svetovnega”, imajo osirotele slovenske ljudi za norca. Zanje se imamo zahvaliti dolgoletni vladi LDS + SD, ki sta povsem v rokah stare beograjske mafije. Poglejmo primer ene izmed njih.

 

Ena izmed ustanov, ki žrejo za Balkan denar naših davkoplačevalcev

 

Meseca februarja 2007 je Center za evropsko prihodnost (beri: balkansko prihodnost) pripravil srečanje z naslovom “Evropska konferenca o spreminjajočih se finančnih mehanizmih za Zahodni Balkan”, ki so ji pridali še angleški naziv: »Changing conditions in the Balkan countries – challenges for future cooperation with the EU and Central European countries«. Udeležili naj bi se je “relevantni” predstavniki evropskega DG Enlargement in DG Development, predstavnik Stability Pacta, predstavnica US AID, predstavnik Svetovne Banke, … Hkrati bodo na konferenci sodelovali tudi nekateri vidnejši predstavniki NVO iz držav Zahodnega Balkana. Kdo je srečanje financiral, niso navedli. Lahko pa si predstavljate, da je šlo srečanje na račun Slovenije (in vaših plač). Poglejmo dalje!

Balkanski plesi na gradu Jablje ob “konferenci” CEP. Financiranje od vaših plač in pokojnin!

Namen konference je bil: seznaniti vse udeležence z novimi finančnimi mehanizmi večjih svetovnih donatorjev za področje držav Zahodnega Balkana in odgovoriti na potencialno možnost regionalnega povezovanja nevladnih organizacij iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke in Avstrije glede združevanja resursov pri morebitnem skupnem izvajanju projektov v BiH, Srbiji, Črni Gori, Makedoniji, Albaniji in Kosovu.

Jasno je, da je bilo pri tem navajanje Madžarske, Avstrije, Slovaške in Češke le šminka. Tista dežela, iz katere naj bi se napajal Balkan, je Slovenija. Omenjena »konferenca« je bila na znanem gradu Jablje pri Mengešu. Kdo je poravnal najemnino, pa poskrbel za pogostitev in na čigav račun, javnosti niso sporočili.

Sredi decembra 2007 smo naleteli spet na poročilo, ki ga je razširila Vest (19. decembra): Zahodni Balkan - V torek je v Veliki dvorani na FDV-ju potekala okrogla miza z naslovom Približevanje zahodnega Balkana evroatlantskim integracijam. Organizirala sta jo društvo Polituss in Slovensko politološko društvo Spod. Gosti so bili red. prof. dr. Bojko Bučar, red. prof. dr. Vlado Dimovski, Bakhtyar Aljaf, Igor Mekina.

Gre očitno za kader iz nekdanje Juge ali njegove naslednike, ki jim je srbska oligarhija zagotovila dobre položaje in službe. Zaradi tega so primorani sodelovati v balkaniziranju “samostojne” Slovenije. Plačajo jih seveda naivni Slovenci, ki so pošteni in ne vejo, kaj pomeni “snađi se”. - Tako je lahko danes, ni pa nujno, da bo tudi zanaprej! Odvisno, koliko časa bodo slovenski ljudje še naivni!

 

Lev Kreft, direktor “mirovnega inštituta” in balkanski tango: ”Ala je lijep ovaj svijet?”

 

Za Balkan tudi “mirovniki”

Na začetku maja letos smo spet zasledili Vabilo na delavnico. Razposlal ga je Mirovni inštitut (dejansko: balkanski inštut - kdo ga le financira?): - Mirovni inštitut pripravlja delavnico At the Crossroads of Cultural Politics: The Western Balkans (Na razkrižju kulurnih politik: Zahodni Balkan), ki bo 12. maja 2008, od 15.30 do 18.30 ure, v Atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Novi trg 2, Ljubljana. Kaj je ZRC SAZU, nam je znano. Leta 1990 je izdal letak proti Črnemu panterju, v katerem je zatrjeval, da gre za znak okupacijske oblasti nad Slovenci. Poglejmo naslednjo bedasto izjavo tega „inštituta”:

Delavnico smo zasnovali kot skupni kritični premislek o temi, o kateri bodo razpravljali tudi udeleženci in udeleženke mednarodne konference o skupni zunanji kulturni politiki Evropske unije New Paradigms, New Models: Culture in the EU External Relations / Nove paradigme, novi modeli: kultura v zunanjih odnosih EU, ki jo organizira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije 13. in 14. maja v Ljubljani.

Nova realnost neodvisne umetniške in kulturne produkcije v državah zahodnega Balkana je posledica tako imenovane tranzicije, pa tudi širitve EU, ki je geografsko z vseh strani »obkrožila« Zahodni Balkan. Vzpostavljajo se nova razmerja, ki terjajo ponovni premislek o kategorijah, kot so, denimo: nacionalno/evropsko, nacionalno/internacionalno, tradicionalno/sodobno… (Ste opazili čvekanje?!)

Sad ne mnogu, sad pušim! - Balkan in njegov“mirovnik”, danes v Sloveniji

Udeleženci delavnice bodo izmenjali izkušnje, mnenja in poglede na razmerja med umetniškimi in kulturnimi praksami ter nacionalnimi kulturnimi politikami držav zahodnega Balkana, ta premislek pa bodo povezali s problematiko zunanje kulturne politike EU na tem območju in širše. Obenem bodo razpravljali o možnih podpornih instrumentih za sodobne umetniške in kulturne produkcije in prakse na področju zahodnega Balkana. Eden izmed namenov delavnice je tudi premislek o tem, kako spodbuditi pogostejše in celovitejše predstavitve sodobnih umetniških praks iz EU na prostoru zahodnega Balkana in obratno, iz zahodnega Balkana v EU, ne nazadnje pa poudariti pomen tistih kulturnih politik in umetniških praks, ki se v tem prostoru med seboj povezujejo preko nacionalnih meja. - In naprej: bla, bla, bla… Kdo pa je na tej »delavnici« nastopal?

Uvodne predstavitve bodo prispevali: Aida Kalender, programska direktorica, Akcija Sarajevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina; Emina Višnić, kulturna menadžerka, Clubture network & Multimedijski center Mama, Zagreb, Hrvaška; Miško Šuvaković, profesor, Univerzitet umetnosti, Beograd, Srbija; Suzana Milevska, programska direktorica, Vizualni in kulturni Center, Eurobalkan Institute, Skopje, Makedonija; Svetlana Racanović, direktorica, Nansen Dialogue Centre, Podgorica, Črna Gora. – Vse v vaše breme, slovenski plačevalci.

Pogovor, ki bo potekal v angleškem jeziku (sic!), bo povezoval Lev Kreft, direktor Mirovnega inštituta in profesor na Univerzi v Ljubljani, Aldo Milohnić, raziskovalec pri Mirovnem inštitutu, pa bo strnil ključne poudarke iz razprave in jih potem predstavil na mednarodni konferenci New Paradigms, New Models: Culture in the EU External Relations / Nove paradigme, novi modeli: kultura v zunanjih odnosih EU. Kontakt:  Mirovni inštitut, Lana Zdravković, Metelkova 6, Ljubjana

Nadaljne “investicije” v Zahodni Balkan

Financiranje “miru” na Balkanu pa še ni dovolj. Letos maja smo naleteli na naslednji oglas zloglasne Nove Ljubljanske banke: NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Vzajemni sklad zbrana sredstva vlagateljev nalaga predvsem v lastniške vrednostne papirje, pri čemer imajo njihovi izdajatelji sedež v naslednjih državah: Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna Gora, Romunija, Bolgarija, Turčija, Grčija in Slovenija. V posameznem deležu imajo dežele nekdanje Juge naslednje procente: Macedojija 15, Srbija 20, BiH 20, Hrvaska 25, Črna gora 5 procentov. – Navali narode slovenski! Vi »bečki konjušari«!. Tudi Balkan je Evropa!?

Vaše hranilne vloge za Balkan, tudi preko Nove Ljubljanske banke. Se ji boste pridružili?

Nedolgo tega je bilo mogoče slišati s strani strank LDS, SD in Zares, da bi bile s priznanjem Kosova ogrožene slovenske “investicije” v Srbiji. Kasneje je bilo mogoče ujeti, da jih je za 3 milijarde, dejansko pa za 4 milijarde evrov. Sredstva, ki se naberejo od nizkih plač Slovencev, se odvajajo torej kot “investicije” v Srbijo. O tem smo že poročali in primerno komentirali. Zadeva pa nikakor ni končana.

Nekje smo izbrskali vabilo na konferenco o “investicijah”. Priredil jo je lansko leto list Slovenia Times, ki izhaja na internetu v angleščini. Spodaj prilagamo njeno napoved in vabilo. Iz slike je mogoče razvideti, da je šlo pri prvem srečanju za posvetovanje o investiranju v Sloveniji.

Ljubljana, Slovenia, October 23 - 24, 2007

Februarja 2008 je bila v Črni gori druga konferenca o investiranju, tokrat na Zahodni Balkan. Njena napoved v angleščini: Montenegro, 28 February 2008 - “Strengthening capacities in the Western Balkans countries to address environmental problems through remediation of high priority hot spots” (Krepitev zmogljivosti v deželah Zah. Balkana skozi izboljšavo najbolj perečih mest). Šlo je očitno za potolaženje Srbije, ker je izgubila Kosovo. Na sliki, priloženi objavi, je razvidno, da je v sredini Zahodnega Balkana Srbija in njene glavne prometne poti.

Kar preseneča, je dejstvo, da je bilo srečanje pod naslovom Razvojnega programa OZN. V sklopu Zahodnega Balkana se nahaja tokrat tudi Makedonija in seveda Albanija. Zdi se, da gre spet za uslugo Srbiji: prišla naj bi na morje preko Albanije, ker preko Makedonije zaradi Grčije ne more priti do Soluna. Da je bilo to srečanje pod naslovom nekega odseka pri ZN, je za sedaj le prestiž, ki naj bi mu dal nekaj teže in pritegnil nekaj pozornosti. Vendar pa v sklopu drugih zahodnobalkanskih tez ni brez pomena. Evropski in svetovni javnosti vtepa nekaj, kar utegne postavi stvarnost. Podobno kot je to postala Jugoslavija, ki je bila pred prvo vojno samo romantična ideja.

United Nations Development Programme

Integrated Environmental Policies in Europe & CIS

Western Balkans Regional Environmental Programme

 

Srečanje o Razvojnem ZN programu v Črni gori je bilo očitna pretveza bodisi za razpis posojila, ki naj bi ga z nakupom deležev v Skladih Zahodnega Balkana vplačali pri Ljubljanski banki slovenski varčevalci. Poteza je prozorna: Saj vendar za vsem stoji OZN! Prestiž, ki ničesar ne jamči. Zasebni varčevalci se bodo tega gotovo zavedeli. Nikakor pa ne vsemogoče ustanove s tajkuni na vrhu. Ti bodo z denarjem ustanov, in ne s svojim, kupovali Sklade Zahodnega Balkana, kot jih ponuja Ljubljanska banka.

Verjetno je, da gre za nov kriminal, s katerim bodo opeharili varčevalce. Podobno kot tam v osemdesetih, v primeru Fikreta Abdiča iz Velike Kladuše. (Spomnite se na njegove “menice”, ki so vendarle imele aval Banke Bihač! Odkupovala pa jih je, glejte no, Lubljanska banka!). In to ne več v kaki Jugoslaviji, temveč v samostojni ali mogoče danes le še “samostojni” Sloveniji. (Navali narode!)

Focus on the Western Balkans

 

Nova Gorica, Slovenia, June 16 – 17, 2008

Ko smo to vprašanje pretresali, smo naleteli na napoved nove “investment conference” v organizaciji glasila Slovenia Times. Tokrat je njena usmeritev jasno prikazana: Zahodni Balkan, ki vključuje nekdanjo Jugo s Slovenijo in še Albanijo.

Pri vsem skupaj gre za dvakratno goljufijo. Prvič, za varanje javnosti z novim imenom za staro Jugo. Drugič, za ropanje, saj so investicije na Balkan  že vnaprej izgubljene. Kako naj balkanska delovna sila, ki redno zamuja na delo, po uro ali dve, ustvarja dobiček, iz katerega naj se investicije varčevalcev povrnejo? Kako naj balkanska, zlasti srbska podjetja, prinašajo dobiček, če pa jih nadvlada mafija? Kdor z njimi trguje, mora mafiji najprej plačati “bakšiš”, zato da mu to dovoli. To se danes dogaja že v Sloveniji, kot smo nedolgo tega videli iz poročil o SCT in njegovih pošastno dragih “darilih” za srbsko in rusko mafijo.

Slovenija pred končno odločitvijo: Evropa ali Balkan!? Pozor na črnega panterja!

Spomnimo se še na nekdanjega podpredsednika vlade, Marjana Podobnika (SLS), ki so ga po preteku mandata poslali v Srbijo, kjer je imel kokošjo farmo. Kure so mu pocrkale, ker mu srbska stran ni dobavljala piče.

Slovenija pripada po svoji zgodovini in kulturi Srednji Evropi. Po prvi svetovni vojni so se Slovenci zatekli pred pohodom velenemštva k “bratom” na Balkan. Od tedaj naprej se je začel velesrbski pohod na Slovenijo z namenom, da Slovence izbriše kot narod in kulturo. Ta pohod traja še danes. Ali bo Slovenija v prihodnje samo še srbska krajina v okviru »Zahodnega Balkana«, kamor se bodo preko tajkunov stekala sredstva, ki bi sicer šla za vaše plače in pokojnine? O tem se boste morali Slovenci končno odločiti!