K  O  S

Evropske volitve so pred vrati! Kdo bo koga?Ne gre zgolj za spopad ideologij, poskomunistične in postdomobranske. Gre za ustvarjanje razkola med Slovenci, na čemer pokasira podtalna velesrbska in prostozidarska stran. Primer “izbrisanih” je več kot zgovoren. Medtem, ko jih ropajo že do kosti, naj bi se slovenski ljudje še naprej prepirali, kdo je “osvoboditelj” in kdo je “izdajalec”.

 

Vrednote NOB?

 

Vrednote NOB naj bi bile sedaj vprašljive, o Titu in njegovem majorju Simu Dubajiću (likvidatorju) pa tudi “desnica” molči, zato da bi na bližnjih evropskih volitvah tudi ona ulovila kakšen titovski glas. Na drugi strani ima rajni škof Rožman pred zloglasno Spomenko do nadaljnega mir. Saj tudi mnoge verne ovce volijo “levico”.

 

Paberkovanje raznih dejstev z več vetrov, ki jih povežemo v članek ali “članek” je že obrabljena, vendar še vedno najbolj pogosta taktika objavljanja, tudi na naši “antikomunistični” strani, npr. v Družini (pisma bralcev) ali v demokratičnem tedniku Demokracija. V njih objavlja svoja paberkovanja tudi Pavel Ferluga, paradni “protikomunist”, rojen menda v Trstu, sedaj bivajoč v bolj ali manj idiličnem Komnu na Krasu.

 

Omenjeni nam v 13. štev. Demokracije navede vrsto dejstev in resnic pod naslovom Vrednote NOB. Pri tem ima celo svoj prav, četudi tokrat ne zmerja Slovencev, da imajo “zločinski nagon”, kot je (po naročilu) navedel nekoč v enem svojih člankarskih izdelkov. Tokrat navede samo to, da so bili v Jugoslaviji po drugi vojni “narod” le komunisti in drugi ne. Do tukaj še nič narobe, vendar pa je iznesena resnica samo delna. Iz svojega članka namreč, povsem premišljeno, spet izpusti tov. Tita in JLA in na tisoče pomorov ob koncu vojne, ki jih je on zaukazal, ona pa izvajala.

 

Ob koncu svojega “posega” navede prizadevni Pavel še krilatico, ki jo je izpustil filozof Slavoj Žižek, na široko poznan v mednarodni javnosti, pa čeprav izhaja “samo” iz neke Lublane. Rekel da je: »Vrednote (NOB) NE! Hvala!«

 

Vrednote NOB so bile izdane. - Ostanki “partizanskih” žrtev iz Krimske jame 1945. V jamo so leta 1942 “partizani” v imenu socialne revolucije, kot jo označuje Janez Stanovnik, pometali 39 pomorjenih domačinov. Med njimi je bilo tudi osem partizanov, eden šestnajstletnik.

 

Gre spet za ukano, bi rekel kakšen Tone Svetina, ki je na to temo napisal cel roman. Za ukano načitanih in v veliki meri naivnih Slovencev, ki so jim desetletja vzbujali kompleks manjvrednosti. Pred kakim letom je srbska KOS razširila v slovensko javnost vest, da svet Slovenije sicer ne pozna, pozna pa filozofa z imenom Slavoj Žižek. (Na to krilatico naletimo neredko v anglosaških občilih.) Omenjeno izjavo o vrednotah NOB je torej podal »mednarodno« poznani filozof (!) in ne vsakdanji Slovenec, ki bi bil lahko komunist ali na tihem celo katoličan.

 

Saj bi se v zadnjem primeru podelal ob tem še kakšen Alojz Rebula. Spomnimo se, kako je pred kakim letom navajal, kako je angleška BBC v njeni »anketi« ugotovila, da ima svetovna javnost za največjega filozofa Karla Marxa in ne mogoče Kristusa. In to nam je»resnicoljubni« Alojz sporočil nič manj kot v verskem listu Družina (seveda po udbovskem navodilu), zato da bi zavajal in zmedel verne slovenske ovce.

 

Nekemu Slavoju od naše strani ne oporekamo neke filozofske ravni. Glede njegovega porekla sicer nismo mogli odkriti, kaj dejansko je. Priimek ima slovenski, po očetu, ali pa privzet. Kaj je po materi, ni nikjer navedeno. Verjetno izhaja iz mešanega zakona in je bil pod Jugoslavijo pač “Jugoslovan”. Samo tako je lahko napravil takšno kariero. Ne zaradi svojega dela, temveč zaradi ideologije jugoslovanstva in jugo-liberalizma (kot pri Novi reviji), ki jo prostozidarsko krog v Belgradu sedaj preko njega projecira v svet.

 

titovka

Zgodovinar Jože Pirjevec s triglavko, ki jo borci sedaj spet nosijo. (Ganjen je do solz). Izvirno menda ni imela zvezde, niti slovenskih barv, ki jih je jugoslovanski režim razglašal za “domobranske”. Toda triglavko so med vojno zamenjali s “titovko” (srbsko šajkačo). Tega sicer tako ugledni zgodovinar “iz Trsta” očitno ne ve.

 

In res, jugoslovanstvo (velesrbstvo) ga je preko prostozidarske mreže v svetu povsod promoviralo. O njem so na festivalu v Torontu predvajali celo film; o njem je pisal San Francisco Chronicle kot tudi Japan Times in še kakšen znan list. Prostozidarske ustanove so izdajale njegova dela v angleščini, tako da je mednarodno zaslovel in slovi še vedno. Kako ganljivo! Toda vedno le pod pogojem, da je “liberalen”, kar pomeni protikrščanski, jugoslovanski, izrecno protislovenski in še kaj. In niti ne naravnost velesrbski, saj bi s tem sebe in svojega gospodarja izdal.

 

Med tistimi, ki imajo naročilo, da njegove izjave navajajo in mu s tem tudi v skromni slovenski javnosti ustvarjajo “image”, je tudi ubogi Pavel Ferluga iz Komna. Ko gre za vrednote NOB, bi vendarle lahko vedel, če bi bil sposoben kake presoje, da so vrednote kot take nekaj dobrega. Tudi če gre oziroma je šlo za NOB. Zanje so šli tisoči v boj, v boj proti okupatorju in v boj za svobodo. Toda komunistično vodstvo, dejansko prostozidarsko in velesrbsko, je njihov pošteni boj izdalo. To bi Slavoj Žižek moral vedeti, če je res filozof, tudi ugleden ali samo „ugleden“. Toda pri svoji izjavi je moral pač izpolniti “naredjenje”, tako kot Pavel Ferluga v nekem Komnu, ki se je moral nanj sklicevati in mu dati s tem „podržku“.

 

Filozofski ptič in pisarski ptiček sta na ta način lahko ukanila kakega slovenskega bralca. Toda tisti, ki poznajo jugoslovansko (velesrbsko ) ozadje vsega, so v tem primeru za neko spoznanje bogatejši. V prihodnje jih predstavniki jugoslovanstva oziroma velesrbstva - na videz “liberalizma” - ki na vseh področjih sramotijo slovenstvo, ne bodo tako hitro prenesli okrog z “mednarodno” uveljavljenimi imeni. Čudno, da tokrat Slavoj Žižek, in za njim njegov “pristaš” Pavel Ferluga, nista ponovila tudi udbovskega (kosovskega) vica, ki ima sicer že brado: “Sram me je, da sem Slovenec!” Verjetno bi s tem na njuni karakteristiki v Belgradu pridobila kako točko več.