Brezno pod Krimom, v Rogu, kjer je na tisoče pomorjenih domobranskih borcev, vrnjenih leta 1945 s Koroške. Pomor hoče »protikomunistična« stran po nalogu srbske Kos pripisati slovenskim partizanom.

 

Nuncij Abril y Castello:

»V Kočevskem Rogu je zmagalo zlo«

Toda kaj v Sloveniji ta človek pravzaprav hoče?

 

Kočevje - Ob breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je 6. junija potekala spominska slovesnost za pomorjenimi domobranskimi borci ob koncu druge svetovne vojne. Na slovesnosti je tokrat maševal Santos Abril y Castello, apostolski nuncij v Sloveniji.

 

Kot znano, so se med boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 iz Slovenije na Koroško umaknile pred partizani enote slovenskih domobrancev in številni civilisti. Domobrance so tamkajšnje britanske zasedbene sile po dogovoru s Titom vrnile v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pomorjenih, v glavnem na območju Kočevskega Roga.

 

Po navedbah zgodovinarja in vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 bilo pomorjenih okrog 80.000 Slovencev, ob končani vojni pa 14.000. - Tv Slo je lažnjivo poročala, da je vrnjene domobranske borce pomorila »partizanska vojska«. V resnici jih je na Titov ukaz pomorila JLA.

 

Nuncij je sveto mašo daroval ob somaševanju Andreja Glavana, škofa iz Novega mesta. V svoji pridigi poudaril, da so se v Kočevskem Rogu v imenu neke ideologije zgodili zločini, ki jih nobena ideologija ne more opravičiti... "tisoči ležijo v breznih v bližnji okolici, deset in deset tisoči so v drugih jamah, tankovskih grabnih, opuščenih rudnikih in drugih skrivnih krajih po vsej Sloveniji". Pri omembi ideologije prav »po diplomatsko« zamolčal, da gre za komunistično ideologijo. Verjetno so ga udbovci na cerkveni strani prav v ta namen pripeljali v Rog.

 

Abril y Castello je tudi spomnil na odkritje grobišča v rovu svete Barbare v Hudi jami pri Laškem. "Strašna zgodba dobiva novo podobo: tisoče mumificiranih trupel žrtev, med njimi tudi žensk in otrok. Tudi v tem primeru so storilci poskušali skriti resničnost zastrašujočega barbarskega dejanja s tonami železa in cementa, da zgodovina ne bi izvedela za to tako grozovito nasilje nad najbolj osnovnimi človeškimi pravicami," je dejal. Tudi tukaj prav tako »po diplomatsko« ni navedel vloge Tita in JLA. In spet lahko sklepamo, da so ga prav zato pripeljali v Rog.

 

Po maši je sledil krajši »kulturni« program. V njem sta nastopila kot govornika Eva Irgl od SDS, predsednica parlamentarnega odbora za peticije, človekove pravice ine enake možnosti, in prosluli Anton Drobnič, predsednik prav tako proslulega »domobranskega« društva Nova slovenska zaveza. Slednji, sicer paradni in divji antikomunist, je podobno kot svoj čas v Družini tudi tukaj v svojem posegu kot »domobranec« prikril vlogo Tita in njegove JLA pri pokolu domobranskih borcev.

 

Bolši trg v Lublani, kjer je danes heroj Tito naprodaj po ugodni ceni. Pohitite, na razpolago je »samo še nekaj izvodov«!

 

Znova prikrili vlogo Tita

 

Nuncij je sicer odločno nastopil proti zagrešenim zločinom in celo navedel: „Pobijali so ujete in neoborožene vojake, druge ujetnike in tudi civiliste, žene in dekleta ter celo otroke.“ Pri tem pa je – naj navedemo še enkrat - vlogo Tita in njegove JLA zamolčal. Moriji je takrat poveljeval danes v Belgradu še živeči srbski major Simo Dubaić. Očitno je nuncij te bistvene nadrobnosti zamolčal pod krinko „diplomacije“. Ob tem se spomnimo na slovenski rek: Greh se pove, grešnika pa ne. - Vse skupaj diši po prostozidarjih v cerkvenih krogih.

 

Eva Irgl je zatrjevala, da … je premlada, da bi občutila povojno grozo, preganjavico, strah, tesnobo, ki so jo doživljali ljudje zaradi krutrosti in krvoločnosti takratnega režima in pletla naprej podobne fraze. Tudi ona očitno za Tita ne ve, saj je bila “premlada”. Zakaj pa potem sploh hodi na slovesnost v Rog in tam nastopa?

Zares čuden par - Eva Irgl (SDS) sicer ve za tragedijo v Rogu, a da bi vedela tudi za Tita, je bila »premlada«. Anton Drobnič (Nova zaveza) zanj sicer ve, a da bi ga tudi naznanil, je očitno že »prestar«.

 

Nova “slovenska” zaveza

 

Toda nekateri naši bralci se še spomnijo, da so v Rogu “krivca” že večkrat navedli in sicer ne Tita, tem več slovenske partizane. Tako je leta 2000 udaril po njih prosluli Justin Stanovnik od quasi-domobranskega drštva Nova slovenska zaveza, ki je dejansko v rokah “vernih” kos/ovcev. Poleg njega so člani društva še nekatere korifeje kot sta navedeni Anton Drobnič, nekdaj republiški tožilec, ali upokojeni primarij Tine Velikonja, pa še kdo.

 

Leta 2006 je Franc Perko, upokojeni nadškof Belgrada, naprtil zločin v Rogu neposredno Osvobodilni fronti (OF), kar je bilo očitno zavajanje (domnevno) naivnih vernih ovc. Namenjeno je bilo nadaljnemu vnašanju razkola med Slovence pod geslom: (zločinski) partizani in (izdajalski) domobranci. Ne glede na komunistično revolucijo in partijo pa njena OF ni imela z Rogom ničesar, ker pomore je izvajala, kot omenjeno, JLA na Titov ukaz.

 

In tako so, v svesti si tega, na “katoliški strani” vsa leta od razglasitve samostojnosti ščuvali proti partizanom kot takšnim in pri tem skrbno izpustili vlogo resničnega krivca, Tita in jugo armado. Nad organizacijo spominske slovesnosti za pomorjenimi v Rogu pa je imela, in ga še ima, svoj monopol ”domobransko” društvo Nova slovenska zaveza. In po sedaj že “stari” navadi, se je zgodilo tudi tokrat. Vlogo Tita in JLA je pokril (dobrini, navni?) nuncij Santos Abril y Castello.

 

Que caramba, nuncij Santos Abril y Castello za Tita očitno ne ve. Tudi on je bil tiste čase še »premlad«. Pozna pa nedvomno razmere doma, kjer je dokaj dolgo gospodoval veliki Caudillo.

 

Vprašljivi nuncij

 

Nekateri še spominjo njegove inkriminirane vloge letos, pri odstavitvi mariborskega škofa Krambergerja. V Maribor ga je pripeljal (verjetno kos/ovski) celjski škof Anton Stres, tako da sta skupaj pregnala nadškofa Krambergerja in je celjski prevzel ali se polastil tudi mariborske nadškofije. Mariborskemu je namreč potekel mandat. Niti toliko nista počakala, da bi bil nadškofu Krambergerju imenovan naslednik.

 

Sedaj gre isti nuncij maševat v Rog, tako da bi s svojo avtoriteto in mašo naredil nekakšno »spravo«. Mogoče kar s partizani, čeprav pri teh pomorih niso imeli vloge. Kot navedeno, so bili pri tem udeleženi serial killer Tito in njegov generalštab prav po »diplomatsko«, prikriti. Res grda poteza, takšnih »nuncijev« v Sloveniji res ne potrebujemo.

 

Naj se ob tej priliki spomnimo še škandala pred nekaj leti, ko je prostozidarski nadškof Šuštar priskrbel Milanu Kučanu, na čelu stare/nove zveze komunistov, papeško odlikovanje (1993). Mera cerkvenega licemerstva v Sloveniji postane s tem polna. In potem bodo v jeseni znova priporočali vernikom molilev za nove poklice, misleč, da jih v njihovi »božji« avtoriteti nihče ni spregledal.