Št. 11, od 22. marca 2008

Toš ponaredil Politbarometer?

Nika Toša je razkrinkal Matej Makarovič

Mediji jih predstavljajo kot neodvisne strokovnjake – So res? – Kdo so dr. Niko Toš, dr. Jože Mencinger in dr. Maks Tajnikar? – Njihova sporna dejanja v preteklosti je večji del slovenske javnosti že pozabil

Piše: Boris Kranjc, foto: FA Bobo

Med tiste, ki se v javnosti predstavljajo za strokovnjake, pa to z dejanji demantirajo, sodi dr. Niko Toš s FDV. Njegove manipulacije je v začetku leta 2005 razkrinkal dr. Matej Makarovič, tedaj še Tošev profesorski kolega s FDV. Ugotovil je, da so septembra 2004, mesec dni pred parlamentarnimi volitvami, v Toševem anketarskem laboratoriju ponaredili izide javnomnenjske raziskave Politbarometer. Makarovič je s primerjavo podatkov, ki so bili posredovani vladi, in tistih, ki so bili predstavljeni javnosti, ugotovil, da je bila izmerjena podpora LDS in ZLSD napihnjena oz. zaokrožena navzgor. Podporo LDS so z 19,7 zaokrožili na 21 odstotkov, podporo ZLSD pa s 5,3 na kar osem odstotkov.

Razkritje manipulacije je potrdilo sume, da Toš javnega mnenja ni samo meril, ampak ga je skušal tudi ustvarjati. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je skupaj s predsednikom Zveze borcev Janezom Stanovnikom Slovence pozval, naj se udeležijo volitev in glasujejo za stranke tedanje vladne koalicije pod vodstvom LDS. Toš se je s tem pozivom očitno poskušal oddolžiti za velike kupe proračunskega denarja, ki ga je v času vladavine LDS prejemal za raziskave javnega mnenja. Janševa vlada pa se je prav zaradi razkritega manipuliranja Toševemu centru zahvalila za sodelovanje.

Toš je vseskozi med tranzicijo veljal za tesnega prijatelja nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in enega njegovih glavnih neformalnih svetovalcev. Leta 2004 je tako postal celo predsednik programskega sveta razvpitega Kučanovega Foruma 21. Sicer pa je svojo poklicno pot začel pod pokroviteljstvom Staneta Dolanca, ustanovitelja nekdanje FSPN, ki se je preimenovala v FDV.

Za vse prej kot neodvisnega strokovnjaka, kot ga je javnosti predstavljala večina medijev, velja tudi nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger. Večina njegovih ekonomskih napovedi se je kasneje v praksi izkazala za napačne. Podobno kot Toš spada tudi on med velike oboževalce Milana Kučana. V prvi polovici devetdesetih je Slovencem govoril, da so lastninski certifikati ničvreden papir, in tako mnoge, ki so mu nasedli, prikrajšal za nekaj sto tisočakov zaslužka pri prodaji delnic.

Mencinger je že v času Peterletove vlade, v kateri je bil celo podpredsednik, zagovarjal privatizacijski model, po katerem bi se družbenih podjetij pod izredno ugodnimi pogoji polastil ozek krog direktorjev, ki jih je na te položaje v bivšem režimu postavila partija (beri Udba in Kos, op. GP) glavnih zagovornikov razvpitega nacionalnega interesa in goreč nasprotnik tujega kapitala. Mencinger je dejansko eden od najbolj odgovornih za tajkunizacijo Slovenije. Seveda med tranzicijo ni ostal praznih rok, saj je skupaj z dr. Francetom Križaničem, dr. Franjem Štiblarjem, dr. Veljkom Boletom in Marjetko Pliverič sprivatiziral Ekonomski inštitut pravne fakultete. Mencinger je po velikosti njegov drugi največji, 20-odstotni lastnik.

    Maks Tajnikar                          Jože Mencinger

Srbskemu posredniku je Maks Tajnikar odobril tri milijone dolarjev provizije. – Jože  Mencinger je eden najzaslužnejših za tajkunizacijo Slovenije

 

Največji, 30-odstotni delež pa ima Veljko Bole, ki za dobro plačilo za Pivovarno Laško pripravlja »strokovna mnenja« o tem, kako ta pivovarna naj ne bi bila zlorabljala svojega monopolnega položaja na slovenskem trgu. Ekonomski inštitut pravne fakultete nima prav nič, kar je še ena manipulacija, z ljubljansko pravno fakulteto, saj je dejansko navadno zasebno podjetje, ki je leta 2006 ustvarilo preko sto milijonov tolarjev prihodkov in ob tem v svojih bilancah izkazalo 21 milijonov tolarjev čistega dobička.

Med tako imenovane strokovnjake Kučanovega Foruma 21 spada tudi bivši dekan ljubljanske ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar, ki se je v najožjem štabu Boruta Pahorja spet začel pojavljati na politični sceni. Večina slovenske javnosti je že pozabila na afero Tam, ki ga je pred dvanajstimi leti odnesla s stolčka gospodarskega ministra. Tajnikar je namreč srbskemu posredniku na trgih držav nekdanje Sovjetske zveze Vukomanu Zariću odobril tri milijone ameriških dolarjev provizije in se nato javno zlagal, da z njim ni podpisal posredniške pogodbe. Na laži ga je pred televizijskimi kamerami ujela novinarka nacionalne televizije Lidija Hren. Njegova politična kariera je bila takoj nato zapečatena, saj se mu je v začetku leta 1996 odrekel tedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.

Tajnikar, ki se je potem iz politike vrnil na ekonomsko fakulteto in nato postal celo njen dekan, se je poskušal ponovno politično aktivirati že leta 2004 v Kučanovem Forumu 21. Predstavnikom sedme sile je najbolj v spominu ostal posvet v Vili Podrožnik, ko so se forumovci šli modno revijo in ob tem predavali o socialni državi. O pomenu socialne politike in skrbi za reveže je Tajnikar tedaj govoril v družbi nekdanje Drnovškove generalne sekretarke Nevenke Črešnar Pergar, ki je bila oblečena v Armanijev kostim in imela na sebi za okoli deset slovenskih povprečnih plač nakita, prav tako socialni Tajnikar, ki je sicer velik ljubitelj hitrih beemvejev, pa je nosil prestižno obleko znamke Hugo Boss

GP ne moremo mimo tega razkritja brez pripomb. Med tolikimi stvarmi bi opozorili samo na to, kam izginja denar davkoplačevalcev: Toši, Tajnikarji, Mencingerji…in vsa sodrga LDS-ovcev, ZLSD-jevcev…na eni  in na drugi, osiromašeni slovenski ljudje, izkoriščani s sramotno nizkimi plačami, ki ne zagotavljajo preživetja družin; matere samohranilke, mladi ljudje brez službe, ki si vsled tega ne morejo ustvariti družin…- Vendar, izvolili ste jih in tu so posledice! Za pomote je treba plačati!