Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935 – 1940. Takšen je naslov knjige, ki jo je izdala Mohorjeva družba (Celovec 2008). Avtor, slovenski znanstvenik Silvin Eiletz, je leta 2007 gradivo zanjo našel v Ruskem državnem arhivu za socialno in politično zgodovino (RGASPI). Knjiga prinaša odgovor na vprašanje, kakšno vlogo so igrala leta 1935 - 1940 v biografiji kasnejšega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza-Tita (1892 - 1980). Tito je večino teh let preživel kot emigrant v Moskvi, kjer je spoznal totalitarni mehanizem stalinizma in se znal z njimi tudi okoristiti. Prav v času „velikih Stalinovih čistk“ (1936 - 1938), ki so sinonim preganjanje in ubijanje dozdevnih in možnih nasprotnikov Stalinovega režima in so za stotisoče pomenile smrt, je Josip Broz-Tito, takrat še s psevdonimom Valter, pisal „karakteristike“ svojih partijskih tovarišev za zloglasno sovjetsko tajno službo NKVD. Neposredna posledica teh karakteristik so bile aretacije, obsodbe in likvidacije številnih funkcionarjev Komunistične partije Jugoslavije v Moskvi v letih 1937 - 1939. To je omogočilo Josipu Brozu - Titu, da se je končno januarja 1939 kot generalni sekretar povzpel na vrh centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Titova leta, preživeta v Moskvi, so dala zatem odločilen pečat tako partizanskemu gibanju v Jugoslaviji (1941 - 1945) kakor tudi odobju totalitarne oblasti, ki jo je Tito izvajal kot državni poglavar Jugoslavije (1945 - 1980).