Dne 23. maja 2008

 

Milan Kučan in njegovi tajkuni: Janković (Mercator), Šrot (Pivovarna Laško),

Kordež (Merkur), Rigelnik (Autocommerce), Petan (DZS)

Tajkuni iz Foruma 21

Ni jih tako malo, ki so na lahek način v vsega nekaj letih prišli do bogastva, ki ga ne morejo zapraviti do konca svojih dni – Najbolj razvpit tajkun je zagotovo Boško Šrot, katerega premoženje naj bi bilo večje od premoženja njegovega someščana Mirka Tuša – Tudi Zoran Janković, Herman Rigelnik in Bojan Petan sodijo na seznam novodobnih tajkunov – Vse druži, da so bolj ali manj povezani z zloglasnim Kučanovim Forumom 21 – Tudi Boško Šrot se je lani poleti na enem od hrvaških otokov sestal z nekdanjim predsednikom države in le malokdo verjame, da sta bili temi njunih pogovorov le vreme in cvetoče morje

piše Gregor Kovačič

Tajkun. Besede ni najti v slovarju slovenskega knjižnega jezika in legendarnemu častilcu slovenskega jezika dr. Jožetu Toporišiču se ob njegovi vse pogostejši uporabi verjetno naježi koža. Toda slovenska realnost je povsem drugačna, zemlja na sončni strani Alp je prežeta z novodobnimi milijonarji, ki so do svojih vrtoglavih zneskov na bančnih računih prišli na lahek način.

Beseda tajkun sicer izvira iz japonskega jezika (taikun) in v prevodu pomeni »velik gospod «. Tovrstne naslove so v preteklosti nosili šoguni, v zadnjih letih pa je ta beseda označevala predvsem mogočne poslovneže (mogotce, kot je na primer ruski naftni milijarder Roman Abramovič). Boško Šrot se je le cinično smejal, ko je predsednik vlade Janez Janša napovedal vojno slovenskim tajkunom. Takrat je odgovarjal, da ga ta izraz spravlja v smeh in da ne ve, kdo naj bi sploh bili tajkuni. Njegovo iskanje po slovarju slovenskega knjižnega jezika sicer res ni obrodilo sadov, a že njegova primerjava s tajfunom (tropskim viharjem v Tihem oceanu) bi lahko nazorno pokazala trenutni položaj na slovenskem zemljevidu.

Kot tajfun je slovensko javnost dosegla novica, da sta Boško Šrot in njegova žena Anica Šrot Aužner večinska lastnika Pivovarne Laško. Boško Šrot je po razvpitem Kolonelu ustanovil korporacijo, kakršne slovenska zgodovina še ne pozna. Njegova korporacija je vredna skoraj poldrugo milijardo evrov in poleg Pivovarne Laško zajema še Pivovarno Union pa Radensko, Fructal in ne nazadnje tudi Delo, Slovenske novice in Večer. Boško Šrot je v vsega nekaj letih postal najvplivnejši kapitalist na slovenski zemlji.

Milan Kučan in Zoran Janković, z ženo Mijo, sta prijateljstvo nadgradila v Forumu 21.

Vse od preobrazbe družbene lastnine v zasebno je bilo jasno, da bodo menedžerski prevzemi zaznamovali fazo tranzicije. Glavnina tovrstnih menedžerskih prevzemov se je zgodila v letu 2003, ko je v premierjevem stolčku še trdno sedel Anton Rop. In rojevali so se prvi tajkuni, za katere pa tega imena takrat ni uporabljal še nihče. Kako čez noč do bogastva, je prva pokazala Nada Klemenčič, nekdanja predsednica uprave Zavarovalnice Triglav. Toda njena zgodba se nekoliko razlikuje od klasičnih menedžerskih odkupov, saj je premoženje zavarovalnice preveliko. Klemenčičeva je kot fizična oseba pri Abanki najela posojilo in ga zavarovala z delnicami zavarovalnice, ki jih je imela namen kupiti. Sledilo je obdobje klasičnih prevzemov.

Vodilnim možem Iskre, kjer so ustanovili novo gospodarsko družbo in po njej prevzemali posamezne Iskrine družbe, je konec minulega leta sledil kranjski Merkur. Ekipa vodilnih mož, z Binetom Kordežem na čelu, je objavila namero za prevzem. Ustanovili so majhno gospodarsko družbo in po njej speljali prevzem.

Tretja, zadnja faza prevzemov je sledila s Pivovarno Laško. Ta prevzem je dvignil največ prahu, saj je Boško Šrot venomer poudarjal, da je pivovarna v Laškem trdno v rokah deset tisočih delničarjev. Toda lastništvo družbe Kolonel je razkrilo zakulisno igro družine Šrot. Vseh slovenskih milijonarjev vendarle ne smemo metati v isti koš. Boško Šrot in njemu podobni se do svoje gore denarja niso dokopali kot klasični podjetniki, ki so iz nič ustvarili svetovno znana podjetja. Kot je primer Igorja Akrapoviča, ki je po koncu svoje motociklistične kariere ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov. Danes vodi eno najbolj priznanih podjetij izpušnih sistemov na svetu, vstopil je tudi že v kraljevsko disciplino – formulo ena.

Borut Pahor (SD), prijatelj Boška Šrota, pivovarskega “barona”

Boško Šrot sodi v drugo skupino, imenovano tranzicijski privatizacijski kapitalisti. Do leta 1994 je bil še uradnik na celjski občini, nato je na povabilo legendarnega Toneta Turnška prišel v Pivovarno Laško. V štirinajstih letih se je zavihtel med najbogatejše slovenske milijonarje. Vse to je dosegel z rdečo knjižico v žepu, večino časa tranzicije je bil namreč član Socialnih demokratov in je poveličeval njenega idejnega vodjo Boruta Pahorja. Povezav z Boškom Šrotom ne skriva tudi Pahor, ki je lani odkritosrčno priznal, da je s Šrotom ves čas vzdrževal stike. Po razkritju umazane igre s prevzemom Pivovarne Laško bo navezo s Šrotom le še stežka opravičeval, ko pa se je SD oklicala za gorečo nasprotnico socialnega razslojevanja. Boško Šrot se ni povzpel le med zvezde, na slovenskem milijonarskem nebu je zasvetil kot ogromen meteorit. Pivovarski baron je le eden od uspešnih slovenskih tajkunov.

Pozabiti ne smemo tudi Zorana Jankovića. Premoženje njegove družine naj bi bilo vredno nekaj deset milijonov evrov. Nekdanji predsednik uprave Mercatorja je bil skupaj s svojo družino samo za delnice NKBM pripravljen plačati 27 milijonov evrov.

Naslednji na seznamu tajkunov je nekdanji predsednik državnega zbora in zdajšnji lastnik Autocommercea Herman Rigelnik. Zanimivo ime je tudi Bojan Petan, ki je pred dnevi prevzel mesto direktorja uprave Term Čatež (poleg vsega je predsednik uprave DZS).

Vsem je skupna povezanost s famoznim Forumom 21, ki ga je kmalu po volitvah leta 2004 ustanovil Milan Kučan. Ta je že pred tem poskrbel, da so največja slovenska podjetja nadzorovali njegovi najzaupnejši ljudje: Zoran Janković v Mercatorju, Janko Kosmina v Istrabenzu, Tone Turnšek v Pivovarni Laško, Janez Bohorič v Savi, Bruno Korelič v Luki Koper, Janez Lotrič v Petrolu in Herman Rigelnik v Autocommerceu. Podobnih primerov je v nekoliko manj pomembnih družbah še veliko.

Tudi Bojan Petan ni daleč od Foruma 21. Izvedeli smo, da je Petan zelo dober prijatelj Gregorja Golobiča, ta pa ima zelo tesne stike z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Tudi vezi med Milanom Kučanom in Boškom Šrotom menda obstajajo. Lani poleti sta se pivovarski baron in mali mož iz Prekmurja srečala na enem od hrvaških otokov. Zagotovo sta bila vreme in cvetoče morje le postranski temi njunih pogovorov. SDS je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o korupciji.

Mirko Tuš je mala riba - Če je bil Mirko Tuš do pred nekaj tedni prvo ime slovenske kapitalistične lestvice, je od razkritja Kolonela ta primat izgubil. Po nekaterih podatkih naj bi bilo delniško bogastvo Boška Šrota vredno skoraj poldrugo milijardo evrov. Proti pivovarskemu baronu je Mirko Tuš (njega lahko uvrščamo med podjetnike, ki so se do svojega bogastva dokopali s svojo iznajdljivostjo, marljivostjo in pogumom) je videti kot mala riba. In prav nič presenetljivo ne bo, če se bo na vrh lestvice najbogatejših Slovencev v prihodnjih mesecih ali letih zavihtel še kak tajkun, ki so ga nekdanji politični veljaki v državno podjetje poslali s prazno aktovko, vrnil pa se je s polno. Bankovcev, seveda.

GP: Članek, objavljen v Slovenskem tedniku, razkriva in obenem prikriva. Ob njegovem branju se človek vpraša: Kateri pa je tisti aparat, ki je Kučanovm tajkunom omogočil pošastno krajo javnega premoženja? Tega vprašanja si namreč pisec omenjenega članka ne zastavi. Od naše strani smo že nekajkrat opozorili na podzemlje, ki ga nadzoruje srbska tajna služba Kos (mogoče nosi sedaj kako drugo ime?) v povezavi z mednarodnim, zlasti še z italijanskim prostozidarstvom. Od naših bralcev nismo v tem pogledu prejeli nikakih odzivov, ker so v strahu, vsaj za službo, (če ni še huje!). Bili pa smo mimogrede deležni posmehljivih pripomb, da (paranoično) vidimo povsod le Kos. Tako še nedolgo tega, toda danes ne več! Pošastni škandali, ki so zapuščina dolgoletne vlade LDS + ZSLD (SD), naše ugotovitve samo potrjujejo. Še nekajkrat se vprašamo, kako bi si lahko nek posameznik, in ne samo eden, brez pripadnosti neki politični mafiji, lahko prigrabil takšno premoženje, kot si ga je Šrot? Ob tem pa opozarjamo na vse tiste, ki so pošteno delali desetletja in morajo danes shajati (ali pa ne) s 400 € pokojnine! Koga pa so vsa ta leta volili?