Goreti hočem sebi, novim dnevom!…
Naj bom še dolgo bakla nema,
ki potnikom samotnim v noč gori!
Knjiga s tem naslovom je najprej izšla v Clevelandu (1961) in jo je založil Zgodovinski odsek Zveze protikomunističnih borcev. Uredila pa France Grum in Stane Pleško. Po odcepitvi Slovenije jo je znova izdala Magnolija (1991). V podnaslovu beremo Borcem za svobodo in narodu v zahvalo in trajen spomin. Prebiranje knjige nam prikliče solze v oči solze domobranskih borcev ob zlomu Italije leta 1943. V njihovih postojankah so se znašli obkoljeni od partizanskih čet. V postojanki Grčarice na robu Cerkniškega polja se fantje niso hoteli predati, postojanka je bila zažgana in so v njej zgoreli. Med njimi pesnik France Balantič (V ognju groze plapolam).
Knjiga je sicer verno pričevanje o tragičnih dogodkih, še zlasti o usodi borcev s Turjaku. Toda pisci se niti po več letih po voj ni niso zavedeli, kdo je bil dejansko v ozadju. Na koncu so podane tri misili: rdečim morilcem – pečat obsodbe, junakom – slavo in priznanje, nam preživelim – spoznanje, da je rešitev le v edinosti in bratstvu!”
Vse to drži! Vendar je bilo po naših razkrivanjih tudi na Kranjskem podobno stanje kot na Primorskem. V partizanske odrede so bili poslani in so prišli na ključna mesta srbski ljudje. Med njimi tudi zloglasni Arso Jovanović, morilec Staneta Rozmana. Kdo je odrejal morilske pohode na dolenjske vasi, vsled česar so nastale Vaške straže (poznejše domobranstvo)? Kdo je partizane naganjal v nesmiselne napade na sovražnika, ki se je potem divje znašal nad civilnim prebivalstvom?
V partizanskih vrstah na Primorskem je bilo mogoče odkriti številne srbske vrinjence, ki so odrejali takšne napade in partizane izdajali Italijanom in Nemcem. Dvomimo, da je bilo na Kranjskem bistveno drugače. V spominih na Jankota Premrla se pojavi ime Gad za morilskega partizanskega komandanta v Dolomitih. V pripjujoči knjigi naletimo na srbski imeni Pero Popivoda in komisar Dule. Za srbskimi “krajišniki” je je stalo jugoslovansko usmerjeno krilo partije: Joža Vilfan, Mitja Ribičič itd. Kot je danes prišlo na dan, je šlo za prostozidarje…
Vsega tega slovenska emigracija v svobodnem svetu v vseh povojnih letih ni bila sposobna odkriti, ali pa ji je bilo po vrinjenih zaupnikih na tihem preprečeno. V svobodni Sloveniji se udrihanje po “partiji” in po ”komunistih” nadaljuje – primer Ivo Žajdela - zato da se s tem prikriva resnična vloga velesrbstva in prostozidarstva v načrtovanem genocidu Slovencev, ki se je izvajal, ponavljamo, tudi nad partizani.
