»Poveličanje sv. Domicijana«, baročna freska v nekdanji kapeli mestnega gradu v Celovcu, naslikal Josef Ferdinand Fromiller okoli 1734. Vojvoda Domicijan je bil vse do konca 18. stol. zavetnik Karantanije – Koroške.

Sv. Domicijan Karantanski

Izbrisan je bil iz zgodovine, ker je bil napoti velikonemški ideologiji

V zborniku Carinthia, ki ga izdaja Deželni muzej v Celovcu, je v letniku 2006 izšla nova daljša študija o sv. Domicijanu, zanikanem karantanskem vojvodu. Študijo je napisal prof. dr. Franz Nikolasch z univerze v Solnogradu. Omenjeni profesor je že pred leti znanstveno ovrgel ponaredbo o tem karantanskem vladarju, ki naj ne bi nikoli živel in naj bi bil zgolj izmišljotina benediktincev v Milštatu. Ponaredbo je leta 1907 objavil Robert Eisler, judovski umetnostni zgodovinar iz Innsbrucka, izšla pa je v glasilu inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine (MIÖG 1907, 28).

Judovski zgodovinar sv. Domicijana nedvomno ni razglasil za izmišljenega kar sam od sebe. Delal je lahko samo po naročilu nemškonacionalnih krogov, ki so v zadnjih letih avstrijske monarhije Slovencem izničevali ne le njihovega jezika temveč tudi njihovo zgodovino. Njihovo delo je po prvi svetovni vojni prevzel tudi velesrbski režim v Jugoslaviji, kar se je potem nadaljevalo tudi še v samostojno Slovenijo. Značilno je, da niti verski list Družina vse do danes ni objavil še ničesar o sv. Domicijanu in o odkritju, da gre v njegovem primeru za resnično zgodovinsko osebnost.

Nova študija je prof. Nikolascha je objavljena v nemščini, v slovenskem prevodu pa se njen naslov glasi: »Grob sv. Domicijana v Milštatu in prenosi njegovih relikvij«. Omenjeni profesor je doslej o sv. Domicijanu objavil kar nekaj pomembnih študij, ki so izšle v letniku celovškega muzeja. Primerno bi bilo, da bi te in podobne študije izšle v posebnem zborniku, tudi v slovenskem prevodu. Naj na tem mestu opozorimo še posebej na razpravo znanega celovškega arheologa, Franza Glaserja, katere naslov se v prevodu glasi: Domicianus dux, zgodovinska osebnost v Milštatu za časa Karla Velikega (1993).

Kraj Milštat (Millstatt) ob istoimenskemjezeru na Koroškem, kjer se nahaja grob sv. Domicijana, in ohranjena izročila o njem, so slovenski javnosti v bistvu nepoznani. Zaradi tega objavljamo o sv. Domicijanu znano legendo, ki se je med ljudmi na območju Milštata ohranila skoraj do danes. Doslej slovenskim ljudem ni bila dostopna, saj v slovenskem jeziku še ni bila objavljena,

Milštat (Millstatt) ob jezeru, kot je videti danes.

Legenda o sv. Domicijanu

Nekoč je bilo Milštatsko jezero mnogo večje. Na južni strani je segalo do Klanca (Glanz) nad Dobravami (Döbriach), v sredini pa do Kalvarije nad  Miljami (Millstatt). V gričevju onstran jezera, poraslem z gozdom, je na Golišah (Hochgosch) stal grad. Od njega je sredi gozda še danes mogoče videti nekaj razvalin.

Tukaj je v 8. stol. imel  svoj dvor knez Domislav, vladar Karantanije, ki je bil še pogan. Imel je sina istega imena, ki pa je bil zelo svojeglav. Nekega dne si je fant znova vtepel v glavo, da mora s čolnom preko jezera, pa čeprav je bila odjuga in je z gora  pihal  hud veter, tako da je bilo vse jezero močno razburkano. Oče ga je svaril pred nepremišljenim dejanjem, toda fant se nikakor ni dal prepričati. Stopil v čoln in odveslal na jezero. Toda čoln se je v močnem vetru vedno bolj zibal in se končno prevrnil.

Naslednjega jutra, ko je knez zagledal prazen čoln, ki so ga valovi zanesli k bregu, je vedel, zakaj se sin ni vrnil domov. Zelo ga je ljubil, saj je bil njegov edinec. Vsled tega se je zaobljubil, da bo na mestu, kjer ga bodo našli, postavil cerkev in da bo postal kristjan. Dal je od blizu in daleč poklicati ljudi ter jim naročil, naj pridejo s krampi in lopatami. Na zgornji strani jezera so začeli kopati v grič, ki je ločil jezero od reke Lieser. Ko so grič odstranili, je voda iz jezera začela odtekati. Gladina jezera se je vedno bolj nižala, in čez nekaj dni so v blatnem dnu na kraju, kjer se danes nahaja Milštat, zagledali mrtvega kneževiča.

Knez Domislav je svojo zaobljubo takoj izpolnil. Dal se je krstiti in prejel krščansko ime Domicijan. Svojemu sinu je pripravil krščanski pogreb, in dal ob njegovem grobu sezidati cerkev, prvo v teh krajih. Ker je bilo naokoli vsepovsod še veliko poganskih malikov, ki so jih ljudje častili, je dal njihove sohe pometati v jezero. Tako je kraj, kjer je bil kneževič pokopan, dobil ime Mille Statue (Millstatt, Milje), po okoli tisoč malikih, ki so jih vrgli  v jezero.

Kneza Domicijana so pokopali v isti cerkvi v Miljah (Millstatt). Dne 5. februarja se v njegovi kapeli še vedno daruje sv. maša v njegov spomin. Pravijo, da se je nekoč vsa cerkev, potem ko so mašo v njegov spomin opustili, pogreznila za en meter. Tako morajo tisti, ki vstopijo vanjo, še danes narediti nekaj stopnic navzdol.

Romanska skrinja iz časa okoli 1170, v kateri so hranili relikvije sv. Domicijana.

Prvotno, še pogansko ime kneza Domicijana, v izročilu ni ohranjeno. Da je bilo njegovo pogansko ime Domislav, sodi, povzemajoč iz primerjav v več virih, ugleden celovški arheolog dr. Franz Glaser. Ime Millstatt izvajajo danes od potoka Mils (od »meli«), ki se na tem mestu izliva v jezero. O razvalinah gradu na Goliševju onstran jezera pa se je hranila legenda, da je tukaj bival v starih časih knez slovenskega rodu (glej Kelemina 1930, 296). V bližini so v kraju Molzbichl (Melec) odkrili temelje prvega samostana v Karantaniji, ki je izhajal še iz pozne antike. Ob vstopu na območje jezera iz dolin reke Lieser in Drave na severo-zahodni strani se nahaja vas Kraut (Horvat), katere ime priča o starodavni postojanki karantanskih hervardov (oddelkov vojaških straž).