Sedež dežele Kranjske

Mestni muzej – Lublana

Stol dežele Kranjske

Na njem je nadvojvoda Karel leta 1564 sprejel poklon deželnih stanov Kranjske. Stanovi so bili takrat to, kar je danes deželni zbor. Nadvojvoda Karel pa je bil vladar Notranje Avstrije (Karantanije), ki je takrat obsegala Koroško, Štajersko, Goriško, Trst ter Kranjsko z Notranjo Istro.

V Notranji Avstriji (Karantaniji) so bile dežele samoupravne in so sestavljale sodržavje (konfederacijo). Njihovi stanovi so se, kadar je bila potreba, shajali na skupnih zborih. Tako je bilo še zlasti v 15. stol., zato da so sprejeli skupne ukrepe za boj proti Turkom. Morali so določiti predvsem finančno kritje za namene obrambe. Vojaška obramba dežel je pripadala plemstvu. In res so se v bojih s Turki izkazale še zlasti kranjske plemiške rodbine: Turjaški, Višnjegorski, Lambergi itn.. O tem nam »naše« zgodovinopisje ne poroča, zakaj Slovenci naj bi bili pod »tisočletnim« nemškim jarmom (navodilo iz Beograda). Izpod njega naj bi nas odrešili šele južnoslovanski »bratje« leta 1918. - Grb Notranje Avstrijse (nadvojvoda Karel) na naslanjaču kranjskega stola.

Nad ščitom je nadvojvodski klobuk. Sledijo, v heraldičnem redu od desne na levo(normalno obratno), naslednji grbi:  Orgska in Češka,

Kastilija in Leon, srčni ščit: Avstrija in Burgundija, Flandrija, Koroška,

Aragonija - Katalonija, Mazovija, (spodaj) Goriška, Kranjska, Tirolska (spodaj) Slovenska krajina

Celjski (četveren)Vovbrški in Žovneški)

Pokloni dednemu vladarju so sledili Ustoličevanju (do 1414). Vladar je ob Poklonitvi moral zapriseči deželi. Šele potem je imel izvršilno oblast.

Zadnji Poklon je veljal cesarju Karlu VI. leta 1728. Tedaj so sprejeli tudi zakon Pragmatična sankcija, ki je cesarjevi hčeri Mariji Tereziji omogoča nasledstvo na cesarskem prestolu. Do tedaj je prestol v smislu starega zakona Frankov pripadal namreč le moškim potomcem. V Pragmatično sankcijo so bile »za vedno« zajete pravice dežel. Poklonitve s tem prenehajo.

Na naslanjaču kranjskega stola je upodobljen ščit nadvojvode Karla, na katerem so grbi takratnih habsburških dežel. Na ščitu vidimo na desni tudi znameniti »slovenski klobuk« v grbu Slovenske krajine (danes Bela krajina), na konici ščita pa grb Celjskih, ki ga sestavljata grba Vovbrških (na plavem tri zvezde) in Žovneških (na belem dve rdeči progi). Kasneje se ta grb med habsburškimi grbi ne pojavlja več.