Nove potvorbe srbske KOS, položene na jezik Janezu Stanovniku od ZZB NOB. Če njegova izjava drži, in so bili pomori v mednarodnem merilu “zakoniti”, zakaj pa so jih potem javnosti prikrivali? V Barbara rovu celo z več betonskimi pregradami!
Lublana, 17. aprila 2009
Stanovnik: Povojni poboji so pravno utemeljeni
Napaka antifašistične zveze (Rooselvelta, Churchilla in Stalina) je bila, da ni predvidevala možnosti vojnega sojenja
Janez Stanovnik je ob robu srečanja borčevskih organizacij nekdanjih jugoslovanskih republik spregovoril tudi o povojnih pobojih in jih označil za “pravno utemeljene”.
Novo mesto - Stanovnik je povedal, da je bila pravna utemeljitev povojnih pobojev zasnovana na odločitvi antifašistične zveze oz. voditeljev zavezništva Rooselvelta, Churchilla in Stalina. Po njegovih besedah se je vodstvo zavezništva odločilo, da gre na uničenje nacizma in ne samo za zmago nad njim, v tem vodilu pa je bila tudi odločitev, da se status vojnega ujetnika ne podeli osumljencem vojnega zločinstva. Zaradi tega so Američani in Angleži te osumljence označevali kot razorožene sovražne osebe, izrecno pa so poudarjali, da jih tako imenujejo, da jim ne bi priznali statusa haaških in ženevskih konvencij, je pojasnil.
Pomanjkljivost te odločitve je bila v tem, da ta ni predvidela možnosti vojnega sojenja, ampak arbitrarne individualne odločitve, kar je v nasprotju z osnovnim načelom človekovih pravic, po katerih ima človek pravico braniti lastno življenje, je nadaljeval. Tako se je dogajalo, da je pri vzhodnih in zahodnih zaveznikih prišlo do tega, kar danes imenujejo povojni poboji, ljudje pa so izgubljali življenja brez pravega sojenja in brez, da bi jim bila za določeno kriminalno dejanje izrečena pravična sodba. Med 2. svetovno vojno pa so se kriminalna dejanja oz. dejanja nacionalne izdaje in vojnega zločinstva vsekakor dogajala, je opozoril.
Novo, povojno nurnberško pravo
Stanovnik je
poudaril, da povojne poboje absolutno obsoja, odločitev zavezniškega
vodstva pa je označil za
"novo, povojno
nurnberško pravo",
ki pa je, gledano z današnjega zornega kota, imelo celo vrsto
pravnih pomanjkljivosti. Vsebovalo je tudi moment maščevanja, o
katerem je, tako Stanovnik, Winston Churchill ob prvi omembi
jugoslovanskih partizanov in Jugoslavije prvič govoril v britanskem
parlamentu.
"Menim, da je
maščevanje, kar pomeni, oko za oko, zob za zob, v človeški
civilizaciji le začetek in osnova prava. Vsako kazensko pravo
predpostavlja kaznovanje, ki nosi v sebi element maščevanja,
civilizacijsko pa bi bilo, da ni zasnovano na maščevanju, ampak na
zaščiti družbe pred kriminalom," je dejal.
Izvršitelja kriminalnega dejanja je po Stanovniku potrebno izolirati
od družbe in ne uničiti.
"Človeško
življenje je sveto.
Čeprav
je izvršilo kriminalno dejanje, se ga ne sme uničiti,"
je podčrtal.
Otroci niso krivi za zločine staršev
Stanovnik se je dotaknil tudi "poskusov kriminalizacije narodnoosvobodilnega boja". Kot je dejal, obsoja fizično uničenje, kakršno se je vršilo v 2. svetovni vojni, hkrati pa obsoja poskuse moralnega uničenja in stigmatiziranja danes živih, v 2. svetovni vojni udeleženih ljudi. Ker danes izvrševalci povojnih pobojev niso več med živimi, je dejal, je prišlo v Sloveniji tudi do obsojanja njihovih fizičnih naslednikov, kar je po Stanovnikovi sodbi rasizem. Kot je povedal, otroci niso krivi za zločine staršev, zato je govoriti o potomcih zločina rasizem, ki ga kot zagovornik človekovih pravic obsoja. "Takrat je šlo za fizični umor, danes pa gre za moralni umor. Včasih so fizično uničevali pogosto nedolžne ljudi, danes pa uničujejo moralno nedolžne. Obsojam eno in drugo," je povzel... (Do tukaj povzetek iz Dela).
Etnocid nad Slovenci “pravno” utemeljen!?
Odkritje množice pobitih v Barbara rovu je bil hud udarec za srbsko KOS. Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB, se je moral kaj hitro odzvati, še preden je bila v kosovskem vrhu izdelana ustrezna strategija. Priznal je, da je ukaz za pomore prišel od Tita, ni pa omenjal JLA, ki jih je izvajala. Na nasprotni strani so „demokratični“ kos/ovci takoj udarili po partizanih, kot jim je bilo ukazano od srbske strani. Akcija, da bi spet naščuvali Slovence ene proti drugim, se tokrat ni posrečila. Tudi na našem spletu smo se potrudili in smo pred hijenami branili dostojanstvo bodisi partizanov kot domobrancev.
Roosevelt, Churchill in Stalin – ti naj bi bili torej pravi krivci za pomor tisočev Slovencev. In tudi za usodo otrok s Petrička…Ti so naj bi uvedli “novo, povojno nurenberško pravo”, navaja kos/ovski Janez. Tito in njegova JLA naj ne bi imela pri tem ničesar!?
Ker je ponoven idejni spopad, ki naj bi vnašal nadaljni razkol v mišljenje široke slovenske javnosti, tokrat odmanjkal, je KOS sklicala v Novo mesto srečanje predstavnikov borčevskih organizacij iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Očitno kot odgovor na stanje, ki je povsem tem nastalo. Očitno so se dogovorili za novo strategijo, ki naj bi ustrezala spremenjeni “situaciji”.
Janez Stanovnik je tokrat dobil iz ideološke kuhinje KOSa bolj določena navodila in je pošastne pomore pripisal kar “antifašistični zvezi” Roosevelta, Churchila in Stalina. Vsi pomori slovenskih domobrancev, pa tudi civilov ter žensk in otrok, naj bi bili v skladu z (pazite!) “novim, povojnim nurenberškim pravom”. - Kaj pa likvidacije partizanov, na tisoče, so bile tudi te v skladu z omenjenim „pravom“? (Janez, si prepričan, da se počutiš dobro?)
Toda, če je bilo vse v skladu s pravom, in so “kolaboraciosti” prejeli zasluženo kazen, zakaj potem večkratno zabetoniranje žrtev v Barbara rovu? Zakaj potem cela desetletja prikrivanja pomorov tisočev v Kočevskem Rogu, zato da vest o tem ne bi prišla v javnost? Ker je očitno šlo za genocid in za etnocid nad Slovenci! – Naš ugledni rojak, prof. Ljubo Sirc (Glasgow), navaja k temu: Sram me je, da se v Sloveniji na te strahotne poboje, na genocid, reagira na tak način, namesto da bi to vsaj uradno obžalovali (Demokracija 2009/16).
Izjavo prof. Sirca dopolnjujemo. Ne gre samo za genocid, temveč za etnocid, to je, za rodomor, tako s človeškega kot z narodnega vidika. Etnocid se ne nanaša samo na krvave pomore, temveč tudi na nekrvavo uničevanje naroda: uničenje njegovega gospodarstva, izropavanje premoženja, uničevanje delovnih mest, zatiranje družin in rojstev, kvarjenje mladine, perverzijo javnega življenja, širjenje droge, uničevanje vere, morale, dostojanstva, uzurpacija javnega obveščanja in usmerjanje mišljenja, degradiranje šolstva itd. Prav to se je in se še vedno dogaja Slovencem.
Otroci s Petrička, ki jim je revolucionarna oblast pomorila starše. Njihova in drugih usoda, po vsej Sloveniji, borčevskega Janeza Stanovnika ne zanima.
Tudi otroci so lahko sokrivi in krivi, če…
Janez Stanovnik v svojem posegu tokrat ne omeni več Tita in njegove JLA. Tudi prostozidarske in velekosrbske lože v Belgradu ne. Tega očitno sme! Zato pa toliko bolj vnego nadaljuje z modrovanjem, četudi je sam s sabo v protislovju, in “obsodi eno kot drugo”. Končno pa povzdigne svoj glas in pravi, da otroci niso krivi za zločine svojih staršev… Toda pred tem je vendarle rekel, da so pomori (zločini) potekali v skladu z novim povojnim nurenberškim pravom? Torej je ali ni šlo za zločine?
Taktika z “otroci”, kadar zmanjka argumentov, je že stara. Nasedli so ji že slovenski rojaki v Ameriki, potem ko so se zavedeli, da je povojna Jugoslavija komunistična. Pisatelj Louis Adamich, Titov prijatelj, je med njimi organiziral za časa vojne veliko pomoč, ki se je stekala v Jugoslavijo. Ameriški rojaki so bili protikomunistični. Ko so izvedeli za stanje v Jugoslaviji, so z nabirkami prenehali. Samo za “za otroke” so še vedno prispevali. – Pred leti je tudi udbovski mesečnik Ognjišče v Kopru vodil poseben sklad z imenom “Lačni otrok”. Potem pa je ta sklad kar naenkrat odmanjkal. Toliko, da v zvezi z “otroci” navedemo kak primer
Glede “otrok” likvidatorjev, udobovcev itd. pa velja, da so vendarle sokrivi, kadar zločine svojih staršev odobravajo, in še nadalje uživajo privilegije, ki so si jih starši priskrbeli na račun zločinov. Če nadaljuje z ropanjem slovenskega premoženja, z ovajanjem in izdajstvom Slovencev, z diskriminiranjem, pa šikaniranjem svojih bližnjih, še zlasti na delovnem mestu, pa z gonjo - vse po naročilu kos/ovcev… Torej, da tistega, kar so njihovi starši zakrivili, ne skušajo popraviti, pač pa se s privilegiji še naprej okoriščajo in nadaljujejo njihovo udbovsko oz. kosovsko vlogo.
Pa saj je to vlogo igral, in jo še vedno, tudi sam Janez Stanovnik, ki ga je povojni kriminalni jugo režim za njegovo sodelovanje bogato nagrajeval. Drugi pošteni Slovenci, zlasti katoliški, pa so bili preganjani, diskriminirani, morali so v begunstvo v svet, da so lahko preživeli itd. Kako dolgo bo “borčevski” Janez še igral nedolžnega oslička, ne vemo. Ima pa tudi on že svoja leta.
