Sprava kot zvijača?

Namenjeno vernim ovcam, ki naj bi bile naivne

V zvezi z odkritjem posmrtnih ostankov žrtev v Hudi jami pri Laškem se je v Družini (2009/12) oglasil tudi njen urednik Franci Petrič. Kot zgled »sprave« je pritegnil primer pomorjene družine Mavsar v Št. Rupertu dne 27. decembra 1942. Partizani so tistikrat pomorili 10 članov omenjene družine. Eden od otrok, po imenu Jože, se je rešil in postal po vojni v Ameriki duhovnik. O njem nam Franci Petrič navaja mdr. tudi naslednje:

Imel je to milost in moč, da je za življenja opravil spravno dejanje z enim glavnih morilcev svoje družine in tudi s tistimi, ki so zahtevali poboj Mavsarjevih. Partizanom, ki so ubili deset članov družine Mavsar iz Št. Ruperta na Dolenjskem, je odpustil in to javno izpovedal ob obisku domovine 4. julija 1993 v domači župnijski cerkvi...

Na tem zgledu razpreda Franci Petrič v Družini svoje nadaljno razmišljanje. Med drugim pohvali Danila Türka, češ da je še kot kandidat za predsednika republike izjvavil, da so komunisti izkoristili NOB za revolucijo (Toda Türk je vendarle cela desetletja zavzemal pomembno mesto v njihovem revolucionarnem režimu!). In kako mu je Janez Stanovnik od ZZB NOB zaradi tega sporočil, da borci njegove kandidature ne bodo podprli (Šlo je seveda za dogovorjeno igro, ki naj bi Türku pritegnila glasove vernih). Potem Franci Petrič še oporeka, češ da vsi, ki bi radi obdržali mit o neomadeževanosti NOB...

Skratka preveč, da bi lahko vse komentirali. Ostanemo zaradi tega le pri spravi. V primeru pomora družine Mavsar in sprave med eno izmed žrtev in izvajalci pomora gre zgolj za zasebno dejanje. To pa ne pomeni, da je s tem zadoščeno tudi vojnemu hudodelstvu, ki v normalnih razmerah (v Sloveniji jih ni) terja sodni pregon in kaznovanje naročnikov pomora. To pa prevejani Franci seveda zamolči, ko nam v zaigrani pobožnosti poriva pred nos spravo kot zgled.

Lahko bi takšnemu »zgledu« nasedli tudi mi, če se ne bi spomnili raznih pisem bralcev, ki jih je on kot urednik tednika v svoj čas objavil. V enem od teh je neki udbovec Hvala navajal, da so domobranci »morili z rožnim vencem v žepu«. V nekem drugem, je neki Ferluga zatrjeval, da je bilo ob ponovni postavitvi spomenika Titu v Kumrovcu prisotnih »največ Slovencev«. V eni od lanskih številk se je razpisala s »pismom« čez pol strani lista proslula Spomenka Diklić, ki ji je srbska KOS naložila preganjanje spomina na »izdajalca« škofa Rožmana. Protestno izjavo primorskih duhovnikov z obeh strani meje glede mega igralnice Harrah's je porinil med Pisma bralcev, kar naj bi pomenilo, da bodisi Družina kot tudi Slovenija pri tem nima ničesar in da gre zgolj za primorsko zadevo. Pred kakim letom je redni sodelavec tednika Alojz Rebula »ogorčeno« sporočal vernim ovčicam, da je anketa BBC pokazala, kako da je v svetu najbolj pomemben filozof Karl Marx in nikakor ne Kristus...

Mogoče bi ob zgledu sprave, ki ga sedaj oznanja taisti Franci Petrič, našli v tem tedniku še kaj primerov, ki kažejo, da je omenjeni, če že ne kaj več, vsaj pod nadzorstvom srbske tajne službe KOS. In ta mu očitno tudi tokrat ne pusti, da bi pri omembi sprave v primeru pomorjene družine Mavsar zahteval tudi odkritje in sodni pregon naročnikov pomora, ki je eden najhujših primerov vojnega hudodelstva na Slovenskem. Vse to počenja kot duhovnik, z avtoriteto Cerkve nad vernimi ovcami. Nekatere mu bodo nedvomno tudi nasedle.