Pomorjenih okoli 14.000 Slovencev, ukaz za pomor je podpisal Tito, poveljnik generalštaba jugoslovanske armade.

Spominska slovesnost za pomorjenimi v Rogu

 

Andrej Glavan, škof v Novem mestu: "Samo posvečenim žrtvam je bilo dovoljeno postaviti spomenike. Zaradi mednarodnih predpisov celo obeležja okupatorjem…”

Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB: "To niso napravili partizani, ampak je bilo vse to narejeno v okviru takrat mednarodno priznane jugoslovanske vojske".

V nedeljo, 1. junija 2008 je ob breznu pod Krenom v kočevskem Rogu potekala spominska prireditev za po drugi svetovni vojni pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Mašo je ob somaševanju daroval novomeški škof Andrej Glavan.

Na slovesnosti je osrednji govornik Justin Stanovnik dejal, da je treba storiti vse, da se tisti, ki so storili zločin, osvobodijo svoje krivde. To pa je mogoče le tako, da zločin priznajo.kočevskem Rogu storjen zločin, ki je bil tako po obsegu kot namenu zločin proti narodu. Z njim je po njegovem med nas prišlo presežno zlo, ki se ga bomo osvobodili le tako, da naredimo "določene stvari" in dosežemo spravo.

Spomnimo se, da je Justin Stanovnik na enaki slovesnosti leta 2000 napadel partizane, in jim bolj ali manj očitno pripiosal krivdo za ta pomor. Spomnimo se, da je upokojeni beograjski nadškof Franc Perko (†) leta 2006 ob enaki slovesnosti na robu brezna napadel OF. Vse to ni bilo naključno, temveč naročeno. Na ta način je nasprotnik imel resen argument, da je napadel nazaj. Oba kot tudi drugi so se izogibali omembi Tita in JLA, ki je dejansko izvajala pomore. Kos jim tega ni dovolila.

Med "določenimi stvarmi", ki bi jih morali narediti, Stanovnik predlaga, da državni zbor z zakonom določi organizacije, ki jim zgodovinske povezave dajejo legitimiteto, da govorijo v imenu nekdanje partije. Te naj nato brez "zadržkov, odkrito in v celoti priznajo svoja zavržena dejanja", za to pa od države dobijo oprostitev.

"Dokler se to v tej ali drugi obliki ne bo zgodilo, bo nad nekdanjimi boljševiki in nad njihovimi političnimi sopotniki visel zločin, ki jim ne bo dovoljeval, da bi bili v resnici prosti," je dejal Stanovnik.

 

V svojem nastopu se je tudi vprašal, kaj se je spremenilo od 18. julija 1990, ko je ob breznu potekala prva spominska slovesnost, in si odgovoril: "Nič. Marca letos se je varuhinja človekovih pravic v nekem intervjuju pohvalila, da je po njenem posredovanju vlada sprejela sklep o spominskem dnevu za žrtve holokavstva. Prav, ampak kako to, da ni pomislila na genocid v Kočevskem Rogu, ki je pod njeno moralno jurisdikcijo? Kako to, da je ni vznemiril molk Kočevskega Roga, saj kriči, mar ne?" je dejal Stanovnik in spomnil, da je takih primerov "sto in tisoč".

Nedvomno Justin Stanovnik, ki je je leta 2000 za pomor v Rogu krivil partizane in zamolčal pravega storilca – Tita in JLA, ni primerna oseba, ni prava oseba, da v tem primeru nastopa kot glasnik pravice in sprave. Kako lahko nekdo terja pravico, obenem pa lažno prti zločin drugim in ne tistim  ki so ga zakrivili? - Po njihovih delih jih boste spoznali (Mt 7, 16)

Da so žrtve povojnih pobojev še vedno zamolčane, je v svoji pridigi med mašo pred spominsko slovesnostjo opozoril tudi novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovih besedah so si nasprotniki povsod po Evropi že podali roke.

"Samo posvečenim žrtvam je bilo dovoljeno postaviti spomenike. Zaradi mednarodnih predpisov celo obeležja okupatorjem. Domačim civilnim žrtvam in domobranski vojski pa so vzeli celo pravico do groba," je dejal škof. Ob tem je spomnil, da se bo to moralo prej ali slej spremeniti, to pa bomo lahko dosegli le, če bomo "brez ideološkega razlikovanja pietetno pokopali vse mrtve in si odpustili".

Slovesnosti se je po ocenah organizatorjev udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi pa je bilo mogoče videti tudi nekatere znane ljudi iz slovenskega družbenega in političnega življenja. V imenu države sta se slovesnosti udeležila predsednik DZ France Cukjati in finančni minister Andrej Bajuk, ki sta ob tej priložnosti ob brezno v navzočnosti častne čete Slovenske vojske položila spominski venec.

 

Andrej Glavan, škof iz Novega mesta, je vodil spominsko mašo za pomorjenimi

"Zločin nad celotnim narodom"

Publicist in urednik glasila Zaveza Justin Stanovnik je dejal, da se v Kočevskem rogu s poboji pred 63 leti ni zgodil zločin nad nekaj posamezniki, temveč nad celotnim narodom. Prepričan je, da Kočevski rog v slovenski zavesti še nima prave vloge oz. jo sploh nima. "Moral bi imeti vlogo, primerno zločinu nad narodom," je pojasnil in dodal, da bi morali "uvideti moralne energije, ki izhajajo iz 14 tisoč ljudi, ki so bili tam pobiti".

Urednik Zaveze je prepričan, da so se Slovenci, ki so bili pomorjeni v Kočevskem rogu, med drugo svetovno vojno (1941-1945) uprli boljševizmu. "Slovenski boljševiki in njihovi zavezniki so pod jurisdikcijo treh osnovnih zločinov, ki jih je postavilo mednarodno sodstvo. To so zločini zoper mir, vojni zločini in zločini zoper človečnost," je zatrdil Justin Stanovnik.

Meni, da so boljševiki naredili tri velika teroristična dejanja nad slovenskim narodom. "Katoličane so zatrli s pobojem domobrancev ter zapiranjem uglednih posameznikov in duhovnikov, liberalce z Nagodetovim procesom, komuniste v svojih vrstah pa z Golim otokom," je poudaril. Dodal je še, da je revolucija pomenila izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije.

Po mnenju urednika Zaveze, glasila društva Nove slovenske zaveze (NSZ), je začela država šele v zadnjih letih odkrivati prikrita množična grobišča. "Vendar tega država ne počne z vso primerno voljo," je poudaril in dodal, da "se država v celoti še ni jasno odločila, kako bo to stvar uredila". Prepričan je, da je ureditev Kočevskega roga "še vedno nekaj zasilnega, saj odločilne in zavestne volje države ni videti".

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Janez Stanovnik je dejal, da "smo mi borci najodločneje obsodili povojna pobijanja, saj menimo, da je to nečloveško". Prepričan je, da kot predsednik zveze borcev nima s Kočevskim rogom nič, saj "to niso napravili partizani, ampak je bilo vse to narejeno v okviru takrat mednarodno priznane jugoslovanske vojske". Dodal je še, da je bilo to dejanje državnega terorizma.

Med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so se pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega Roga.

Kot je lansko poletje za mariborski časnik Večer dejal zgodovinar in vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc,, je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80 tisoč Slovencev, po končani vojni pa kar 14 tisoč. Ferenc je dodal, da se to ni moglo zgoditi brez vednosti takratnih najvišjih jugoslovanski političnih in vojaških voditeljev. "Ne smemo si zatiskati oči. Bilo je sistematično odstranjevanje nasprotnikov," je opozoril. (Laže, bil je genocid!)

GP: K gornjemu izvajanju bi pripomnili, da sta se oba Stanovnika omajila le na pomorjene v kočevskem Rogu. Številna druga brezna (fojbe), v katere so metali pomorjene civiliste, niso bila omenjena. Pa tudi ne pomorjeni domobranski najstniki v breznu nad Grgarjem. Oba se tudi nista dotaknila medvojnih pomorov, ki jih je izvajala “partija” (dejansko srbsko prostozidarstvo, ki mu je bila podrejena). Štetje žrtev druge vojne v Sloveniji, je preseglo število 100.000. Kočevski Rog je samo del v izvajanju genocida nad Slovenci. Z njim se vprašanje genocida šele odpira, ne pa zaključuje.