Pokrajina Trst je ozemeljski rep, ki ga obdaja Slovenija. V njem utesnjeno mesto Trst se resno pripravlja, da se razširi na ozemlje sosednjih »s'ciavov« in se s tem reši pretesnega jopiča.

Trst je nag

Saj nima nič na sebi

Šovinistični Trst v »kulturni« obleki

ki pa ne more prekriti starega šovinizma

Turist, ki se bo letos podal v naše mesto, bo izvedel, da so v Trstu le tri gledališča: Rossetti, Verdi in Contrada. Slovenskega stalnega gledališča ni več. Prav tako bo izvedel, da v Trstu mrgoli hotelov, kakovostnih restavracij in kavarn, na Krasu pa ni v bistvu ničesar. Ni gostiln, ni restavracij, ni kmečkih turizmov. Da o slovenskih prebivalcih ne govorimo. Izjema je Kraška hiša, o kateri bo popotnik dobil le informacijo, da je »značilna hiša na tržaškem Krasu ob robu majhnega naselja Repen, stara od 200 do 300 let: datuma ni mogoče točno določiti. Vstop prost«. Za vse to bo vsekakor izvedel v treh jezikih, in sicer v italijanščini, angleščini in nemščini. V slovenščini pa spet nič.

To so podatki, ki jih ponuja turistom turistični vodnik La tua Trieste. Publikacijo je v 10.000 (doslej) izvodih ponatisnil konzorcij Promotrieste in je namenjena široki paleti ljudi, ki si bodo prišli ogledat Trst in njegovo okolico. Vodnik so izdelali kot sredstvo za promocijo izkaznice T For You, ki jo je konzorcij Promotrieste letos pripravil že petnajstič zapored v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in deželno turistično agencijo Turismo Fvg. Pobudo je letos prvič financirala Pokrajina Trst.

   

Walter Godina, podpredsednik pokrajine Trst, ki je financirala »vodnik« po mestu; sploh ne ve, kaj blebeta.

Izkaznico in zgibanko je predstavil včeraj predsednik konzorcija Promotrieste Claudio Giorgi ob udeležbi generalnega tajnika konzorcija Paola De Gavarda in podpredsednika pokrajinske uprave Walterja Godine. Izkaznica T For You nudi brezplačen dostop do nekaterih mestnih muzejev in javnih prevozov ter popuste v restavracijah, hotelih in drugih obratih, ki sodelujejo pri pobudi, je povedal Giorgi. Kot že vsako leto pa je popolnoma prezrl, da na Tržaškem živijo Slovenci in da sploh Trst meji s Slovenijo, in skratka srednje vzhodnim svetom. Na naše vprašanje je Giorgi odgovoril, da cilja Promotrieste predvsem na italijanski trg. Temu sledita avstrijski in nemški. »Odvisno je nato od poletov,« je povedal. V zadnjem obdobju je npr. prišlo v Trst mnogo Angležev, ki so izkoristili ponudbo znane irske letalske družbe, je razložil Giorgi in dodal, da ni izključeno, da bodo v prihodnosti letalske družbe lahko vzpostavile povezave z vzhodno Evropo... »Ciljni« trg se skratka spremenija v funkciji poletov. Poleg tega so »ciljni« turisti srednje-visokega sloja, diplomirani in s srednje-visokim budgetom, pravi Giorgi. (Kako laže, zato da v njem ne bi videli šovinista!)

Claudio Giorgi in njegova Primotrieste: star šovinizem v novih mehovih

Gre seveda za bolj ali manj vljudno čvekanje, za katerim je čisto navaden šovinizem. - Iz Slovenije so ljudje vsaj do pred nekaj let hodili v Trst predvsem po nakupih. Sorazmerno malo slovenskih obiskovalcev si je ogledalo tudi tržaške kulturne spomenike in ustanove, npr. pri Sv. Justu, ob Kanalu, mogoče nekaj več Miramar, sploh pa ne muzeja Revoltella itd. Predvsem zato, ker so povsod naleteli na prisiljeno in naduto italijansko vzdušje. Na tisto, s čimer turistični dejavniki tega paranoičnega mesta še vedno nadaljujejo. Kakega slovenskega vodiča ni bilo in ga ni še danes. Zakaj »Siamo in Italia!« - Kar bodite in tam ostanite in ne silite na slovenski Kras, pa v Koper, ki naj bi bil »vaš«. – Slovenci nismo pozabili, med drugim, kako so vaši fašistični predniki leta 1921 streljali iz vlaka na slovenske otroke, ki so se igrali ob progi v Strunjanu in jih nekaj tudi ubili. Tudi ne zaporov Coroneo in Rižarne...

Kar zadeva samo Pokrajino Trst, ki je velikodušno financirala inkriminirani »vodnik« s paranoično izločitvijo vsega, kar je v mestu slovenskega, ji lahko postavlimo za zgled Pokrajino Gorica, ki je prav tako obmejna pokrajina. Za razliko od zatohlega Trsta pa si prizadeva premostiti ostanke starega šovinizma in po resničnem sožitju prebivalstva obeh jezikov. Še nedolgo tega ni zamudila priložnosti za to. Ko je pisatelj Boris Pahor, tržaški rojak, žel priznanje za svoje delo po vsej Evropi, je v pokrajinski dvorani v Gorici priredila z njim odmevno srečanje, ob prepolni udeležbi predvsem italijanskega občinstva.

Ne, česa takega šovinistični krogi v Trstu niso sposobni, temveč ostajajo še naprej v svoji šovinistični karanteni. Šli pa bi se »evroregijo« (solze in smeh!), katere center naj bi bil prav Trst! Za vsr...