Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba (Gorica 1981). Junak zgodbe je Matej Cvetič, sin slovenskega izseljenca v Pittsburghu (Pensilvanija, ZDA). Knjigo je napisal Andrej Kobal, po rodu iz Cerkna, ki je deloval v ameriški vojaški obveščevalni službi. Matej (Matt) Cvetič je vstopil leta 1941 v komunistično partijo, ki je v ZDA pripravljala mrežo svojih celic, da bi v tej strateški svetovni državi pripravila komunistično revolucijo. Na čelu komunistične partije je bil takrat kriminalni samodržec Stalin. V njej je Matej Cvetič deloval celih 9 let in o njenem delu poročal ameriški službi FBI. Ker se je javno prišteval za komunista, ga je zapustila njegova družina. Živel pa je tudi v nenehni živčni napetosti, da bo razkrit in da ga komunisti umorijo. Takih primerov je bilo kar nekaj. Leta 1950 je nastopil kot priča pred sodiščem v Washingtonu o dejavnosti partije in s tem odločilno prispeval k temu, da je bila njena mreža razkrinkana in zatrta. O tem je bil posnet film z naslovom Bil sem komunist za FBI (I Was a Communist for the FBI). Ime Cvetiča je zaslovelo po vsej Ameriki. Umrl je leta 1962. V Sloveniji in Jugoslaviji niso o njem poročali ničesar.

Njegov nastop pred sodiščem je na drugi strani sprožil gonjo komunističnih, prostozidarskih in judovskih krogov. Gonjo, ki se nikoli ni polegla. Knjiga o Cvetiču ponatisnjena še leta 2004. Tokrat njena izdaja ni ostala brez odmeva v srbskih postkomunističnih krogih. Šlo jim je na živce, da je bil slavni Matt Cvetič Slovenec. Srbska stran je nagnala tednik Mladina 2007 (št. 10), da je o Cvetiču objavil daljši članek, ki ga je napisal udbovec Marcel Štefančič. Takole ga je uvodoma predstavil: Matt Cvetič je bil tipični Slovenec. Veliko je pil, pretepal je ženo in rad je ovajal. V članku je še veliko divjih protislovenskih izpadov, ki pričajo, da njihova tarča ni bil Cvetič, temveč njegovo slovensko poreklo, kar kaže na velesrbski bes do Slovencev. Matt Cvetič je po več kot pol stoletja še vedno aktualen. Zadal je odločilen udarec podtalnemu delovanju za svetovno komunistično revolucijo, kot si jo je zamislil Lenin. Izvajal pa njo je Stalin, ki mu je bil še po drugi vojni več let zvest tudi Tito. Jugoslovanski (velesrbski) aparat ne more prenesti tega, da se je prav Slovenec in ne kak “Jugoslovan” znašel v vrhu svetovne pozornosti.

 

Izdaje knjige o Mateju Cvetiču se ponavljajo že več kot pol stoletja. Zadnja izdaja je bila leta 2004 (avtor R. E. “Gus“ Payne), izdala AuthorHouse.