Simo Dubajić, junija in oktobra 1991, danes 86.letnik, biva v Belgradu. Leta 1945 je kot major JLA je vodil pomore tisoče domobrancev, ki so jih Angleži vrnili s Koroške v roke Tita in njegove jugo armade. Pomorjene in napol žive so pometali v brezna v Kočevskem Rogu.
Simo Dubajić, vodil pomore v Kočevskem Rogu
Zagreb je razpisal za njim tiralico
Povzeto iz hrvaškega tiska
Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu je predložilo tamkajšnjemu županijskemu sodišču zahtevo po preiskavi zoper Simo Dubajića, ki je obtožen, da je kriv za pomor najmanj 13.000 ujetnikov. Za njim, danes državljanom Srbije, je razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil od 26. maja do 5. junija 1945 na območju Kočevja v Sloveniji. Tedaj je Dubajić kot poveljnik motoriziranega 4. odreda JLA zbral skupino borcev, ki so odvedli okoli 13.000 vojnih ujetnikov do Kočevskega Roga in jih tam pomorili.
Na Hrvaškem so proti njemu podali obtožnico že leta 1993, ki se je nanašala na terorizem. Državno vojaško tožilstvo v Karlovcu ga je bremenilo, da je novembra 1990 zbral skupino, ki je postavila barikade na cesti Obrovac – Gračac in organizirala straže, ki so streljale na civliste. Kot je povedala njegova žena, je danes 86. letni Dubajić bolan in ne more odgovarjati na telefon. Povedala je tudi, da so ga pred nekaj leti obiskali policisti, ki so vodili preiskavo o pomorih v Kočevskem Rogu. Po njenih besedah je on tedaj dokaj nadrobno opisal okoliščine, v katerih je prišlo do pomora domobrancev. - Toliko o tem hrvaški tisk.
Simo Dubajić leta 1945, danes biva v Belgradu
Iz nekih objav je bilo mogoče izvedeti, da je jugoslovanska (srbska) prostozidarska loža postavila pred drugo vojno, menda leta 1939, Simu Dubajiću hotel v Šiški, v Lublani. Leta 1945 so se v tem hotelu srečali Tito in njegovi s predstavniki angleških okupacijskih sil na Koroškem, kamor so se zatekle enote slovenskih domobrancev. Sestanek je bil očitno po 15. maju tistega leta, potem ko je Celovec obiskal Macmillan, opolnomočenec Winstona Churchila za Sredozemlje, ki je prinesel ukaz za vračanje domobrancev.
Vrnjene so, kot znano, vodili v Kočevski Rog, kjer so bili zverinsko pomorjeni in pometani v brezna. Poveljstvo nad izvajanjem pomorov je bilo poverjeno Simu Dubajiću. Njegovo ime vse do danes ni prišlo na dan v slovenskem tisku, ki je očitno še vedno pod nadzorstvom srbske tajne službe. Še huje!
Krivdo za pomore v Kočevskem Rogu in drugod po Sloveniji trpajo zaupniki srbske tajne službe na tkm. demokratični, katoliški in še kateri strani vztrajno “slovenskim komunistom” in seveda “slovenskim partizanom” in se s tem izognejo, kot jim naroča njihov gospodar, omembi Tita, njegove JLA in, kot smo videli, tudi poveljnika eksekucij Sima Dubajića, majorja JLA. Saj ste brali o tem članke v “opozicijskem” tedniku Demokracija!
Spomnimo se, nadalje, na prof. Justina Stanovnika (Nova zaveza), leta 2000 govornika na slovesnosti za pomorjenimi, ko je za pomor “preprosto” obtožil slovenske partizane. Na nasprotni strani je bila že pripravljena vojska novinarjev, ki je takoj naslednji dan zagnala v tisku in na tv ustrezno gonjo o “narodnem izdajstvu”. Tako se je po dogovoru še naprej poglabljal med Slovenci idejno moralni razkol. Leta 2006 je upokojeni belgrajski nadškof Perko moral prav tam obtožiti za pomore še OF…
Ob zadnjem odkritju žrtev v Barbara robu pri Laškem se je spet vnela idejna “bitka” o tem, kdo je kriv za pomore. Janez Stanovnik (ZZB NOB) je tokrat prvič priznal vlogo Tita in njegove JLA. Toda na nasprotni strani je Anton Drobnič (Nova zaveza) spet tolkel izrecno po slovenskih partizanih.
Tukaj je umazana igra, s katero naj bi se razkol med Slovenci poglabljal v imenu pravice, postala povsem prozorna. Od srbske strani nagnani so na “demokratični” strani spet zarjuli in ves svoj zaigrani bes spustili na navadne partizane in “komuniste”. Toda Tito in JLA pa Simo Dubajić ostajajo na njihovi strani še dalje zamolčani.
Na primeru vloge, ki jo je imel Dubajić, bi lahko sklepali, da je bil etnocid nad Slovenci na strani srbske prostozidarske lože načrtovan že med obema vojnama. Zanj je bila zadolžena bodisi “demokratična” kot komunistična Jugoslavija. Plačanci na obeh straneh ta etnocid še vedno izvajajo na druge načine: izropavaje slovenskega premoženja in kapitala, neomejenim splavi, uničevanje slovenske kulture in zgodovine. To je, z ubijanjem slovenske zavesti, ki naj bi bila zgolj “mit”.
