Borut Pahor, vodja socialnih demokratov (SD), in njegov mukotrpni izraz, bodoči slovenski “premier”(?)
Se “ zvezda” SD nagiba v zaton?
Še pred nekaj meseci so razne udbovke pri ZZB imele naročilo, naj povsod in vztrajno hvalijo mladostnega Boruta Pahorja, evropskega poslanca iz Šempetra pri Gorici. In res so to delale z neverjetno vnemo. Naš “simpatični” Borut naj bi kandidiral na zadnjih volitvah za predsednika republike in bil celo izvoljen. Tako so vsaj kazale raziskave javnega mnenja, ki pa so bile čisto lahko ponarejene, z namenom, da bi bodoči “zmagovalec” že vnaprej pritegnil glasove tistih, ki se na volitvah usmerjajo na domnevnega zmagovalca.
Tako ravna namreč velik del množice, in o tem se učijo tudi pri sociologiji. Toda stranka SD (socialni demokrati, postkomunisti) mu takrat kandidature za predsednika republike ni poverila. Prihranila mu jo je za politične volitve v jeseni 2008, na katerih naj bi Borut Pahor s svojim mladostnim čarom prepričljivo zmagal in sestavil novo slovensko vlado. Tako naj bi pregazil sedanjega, bolj ali manj po(ne)srečenega PV Janeza Janšo.
“Saj nima nič na sebi”
Toda ženski svet, ki je bil nad “lepim in mladim” Borutom sprva tako navdušen, se je začel od njega postopoma odmikati. V njegovih nastopih, zlasti na Tv, se je vedno bolj razgaljalo njegovo ozko obzorje in notranja praznina. Njegovi nastopi nikakor niso upravičili prvotnega navdušenja, ki ga je o njem širil podtalni aparat SD. Borut Pahor je s svojo plehkobo slovenski ženski svet razočaral in – kako bi le moglo biti drugače? – za njim moške. Izjema pri tem je območje Nove Gorice, kjer je Borut domač.
Njegovi duhamorni nastopi niso in ne prepričajo nikogar več. Očitno je bilo, da mu je propagandni aparat stare/nove komunistične, prenovitvene, jugoslovanske in velesrbske klike, ki nadvlada slovenska javna občila, nadel nekakšno (cesarjevo) novo obleko, ki so jo vsi hvalili, zato da v javnosti ne bi obveljali za nesodobne in zaostale. Toda po tolikšnem navdušenju je končno le prodrlo spoznanje, “saj nima nič na sebi”.
Boruta Pahorja nova obleka. Vsi so jo vsi navdušeno hvalili, toda javnost se je končno zavedela, da nima Borut pravzaprav ničesar na sebi in čar “mladega” politika je minil.
V oddaljenem Bruslju, kjer se je Borut šel in se še gre evropskega poslanca, slovenska javnost ni mogla slediti njegovim političnim korakom. Dejansko jih sploh ni bilo, saj njegova SD ne deluje za Slovenijo temveč za jugoslovansko (velesrbsko) identiteto in koristi. On sam pa se v svojih nastopih iz začrtane protislovenske politike svoje stranke nikakor ne izdvaja. Ves njegov politični uspeh sloni na liku nekakšnega mladostnega zvezdnika. Kakega resnega študija za sabo namreč nima.
Po desetletju naveze “liberalnih in socialnih “demokratov, ki so bili pod pokroviteljstvom starega srbskega zaupnika Milana Kučana na vladi kar celo desetletje, je njihova usmeritev in podrejenost Balkanu več kot jasna.
V času njihovega vladanja sta se v Sloveniji razpasla korupcija in kriminal, ki si ga tudi najbolj lahkoverni niso mogli predstavljati: milijarde od prodanega državnega premoženja so izginile v neznano (v srbske roke), srbska infiltracija je zajela slovensko vojsko, policijo, tisk in tv. Srbsko podzemlje še vedno izvaja raket nad slovenskimi podjetji; vrstijo se požigi obratov tistim, ki se uprejo plačilu “varščine”. V podzemlju delujejo klani, kot sta Andrović in Begović, ki nadzorujejo razpečavanje droge, prostitucijo in, kot omenjeno, izvajajo raket po vse Sloveniji.
To je politična zapuščina iz nekdanje naveze LDS + SD za sedanjo kliko Janeza Janše, čigar montirana slava je prav tako delo srbskega podzemlja. Po zaslugi nekaterih njegovih ministrov je bil najhujši kriminal iz te zapuščine sicer omejen, vendar še zdaleč ne odpravljen.
Janez Janša, četudi srbski zaupnik, je bil torej nekakšen izhod v sili, nikakor pa ne rešitev. Njegov zunanji minister Dimitrij Rupel (zamenjal že štiri stranke), na primer, je notoričen srbski lakaj. Enako tudi Dragutin Mate, sedanji notranji in policijski minister, kar je mogoče spoznati po njegovih delih… Torej., tudi o Janezu Janši in njegovi (ne)kliki si ne delamo utvar!
Predčasne volitve, Borut Pahor kot “premier”
Seveda si jih ne delamo tudi o Borutu Pahorju, sedanjem predsedniku SD. Iz naslednjih prigod, ki so si vrstile proti koncu lanskega leta, je mogoče dobiti dovolj jasno sliko o stanju v njegovi “socialdemokratski” stranki, ki predstavlja nekakšen vrh sedanje opozicije. Iz nenačelnosti te stranke, ki ni sposobna slediti resničnemu socialističnemu programu, kot tudi iz njene bolestne mržnje do katoliške strani, je jasno razvidno, da mora stranka slediti komandi svojega srbskega in prostozidarskega gospodarja.
Predčasne volitve?
Dne 15. novembra 2007
Predsednik SD Borut Pahor je na novinarski konferenci dejal, da njegova stranka v parlamentu ne bo podprla zaupnice vladi. Zatrdil je tudi, da brez mandata volivcev ni pripravljen vstopiti v nobeno vlado, niti v Janševo, niti v tehnično vlado. Prepričan pa je, da bi bilo za Slovenijo najboljše, če bi vlada ostala in opravila svoje delo do konca ali pa naj se razpišejo predčasne volitve.
Sodobna naivnost ali zavajanje javnosti?
“Darilo za papeža”
Dne 28. novembra 2007
Poslanski klub SD je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi s pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o verski duhovni oskrbi v obrambnih silah, policiji in zaporih. V največji opozicijski stranki se bojijo, da gre lahko pri sporazumu za kršenje ustave. Vodja poslanske skupin SD Miran Potrč in poslanka Darja Lavtižar Bebler se bojita, da želi vlada prejudicirati tiste določbe, ki so zaradi svoje spornosti zdaj v pretresu pred ustavnim sodiščem. SD od vlade zahteva, da pred odločitvijo o sklenitvi takega sporazuma, pred določitvijo njegove vsebine in pred začetkom pogajanj s Svetim sedežem osnutek sporazuma predloži v razpravo in potrditev DZ. Vlada je na seji razpravljala o zadevi in predlog sporazuma umaknila zaradi neusklajenosti med resorji, predsednik vlade Janez Janša pa je odpotoval na uradni obisk v Vatikan, kjer naj bi, po mnenju poslancev SD, morda predložil prav tak nov sporazum kot darilo papežu Benediktu XVI.
Dne 5. decembra 2007
Vodja politične skupine evropskih socialistov (PES) v Evropskem parlamentu Martin Schulz je v Ljubljani zagotovil, da lahko Slovenija med predsedovanjem EU računa na polno podporo PES. Delegacija politične skupine se je v Ljubljani srečala s predsednikom vlade Janezom Janšo in več ministri, pogovori pa so se vrteli okrog priprav in prednostnih nalog Slovenije med predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2008. V interesu naše stranke je, da bo predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 uspešno, je po pogovorih poudaril Schulz. Podobnega mnenja je bil tudi poslanec Evropskega parlamenta iz Slovenije in predsednik SD Borut Pahor. “Evropski socialisti smo pripravljeni sodelovati z vlado predsednika Janeza Janše v času predsedovanja EU po najboljših močeh,” je pojasnil. Dodal je, da bo ne glede na domače razmere kot Slovenec in kot socialdemokrat skupaj s kolegi v PES skušal narediti vse, da bo slovensko predsedstvo EU uspešno.
Predhodniki “socialističnih” gibanj in strank, pod njimi številke pomorjenih pod njihovimi režimi. V našem primeru manjka na sliki še Tito.
Pahor je tudi poudaril, da so pogovori s premierom Janšo danes trajali dlje, kot je bilo predvideno v programu. Po njegovem mnenju je to dokaz več, da “se na obeh straneh zavedamo pomena dialoga in mislim, da je to dober začetke sodelovanja”.
Na vprašanje, ali drži, da je ime Slovenije v tujini oblateno, da je bilo v tujino izvoženih veliko laži o Sloveniji, krivi za to pa so mediji in Pahor s svojo stranko, je Schulz odgovoril nikalno. Novinarske peticije proti cenzuri, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, poslanec Schulz ne pozna. Napovedi Hrvaške, da bo s 1. januarjem kljub nasprotovanju Slovenije in Italije uveljavila zaščitno ekološko-ribolovno cono tudi za članice EU, Schulz ni želel komentirati, niti govoriti o podrobnostih današnjih pogovorov v okviru obiska v Ljubljani.
Minuli teden je Slovenijo že obiskala delegacija politične skupine liberalcev (ALDE) v Evropskem parlamentu, ki se je prav tako sestala s predstavniki vlade in se z njimi pogovarjala o predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta. Januarja naj bi Slovenijo obiskali tudi predstavniki največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP). Že sredi decembra pa bo na Brdu pri Kranju potekala tudi konferenca predsednikov Evropskega parlamenta.
Idila iz arzenala SD in bivše LDS: mistični “premier” in zatem “predsednik” republike na jezeru Titicaca. Le kakšen bi bil v tej vlogi naš Borut?
Premier Borut Pahor?
Dne 11. decembra 2007 |
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je na novinarski konferenci predstavil priprave stranke na parlamentarne volitve leta 2008. Po Pahorjevih besedah je strankin kolegij na zadnji seji sprejel predlog, da bo mandatar SD v primeru zmage na volitvah on kot njen predsednik. Če bo predlog konec tedna potrdilo tudi predsedstvo stranke, je Pahor napovedal, da bo še pred novim letom začel pogovore s kandidati, ki bi v primeru zmage prevzeli ministrske resorje. Pahor se ne boji, da bi se s prehitrim začetkom predvolilne kampanje ponovila zgodba predsedniških volitev. Po njegovih besedah je kolegij stranke v petek sprejel tudi osnutek končnega besedila ocene stanja z naslovom Slovenija danes. Če bo osnutek v petek potrdilo tudi predsedstvo stranke, bodo Socialni demokrati na njegovi podlagi s 1. januarja 2008 začeli pripravljati alternativni vladni program. Kandidatov za ministre Pahor ne bo izbiral samo med člani stranke, pač pa tudi širše.
Pahorjeva »šifra«
Iz gornjih povzetkov je razvidno, da SD s kakim resnim socializmom nima nobene zveze. Socialistične in socialdemokratske stranke so povezane v Socialistično Internacionalo, ki je v rokah prostozidarjev. Ti slednji pa imajo svoje zaveznike v Srbih, ki iz podtalja usmerjajo tudi “slovensko” SD (nekdanje komuniste in njihovo levico). Zato ta stranka v smislu njihovih navodil bolestno nasprotuje vsakršnemu slovenskemu programu. Slovenstvo, njegova zgodovina, kultura in izročilo so zanjo nekaj, česar se bojijo kot hudič žegnane vode.
Borut Pahor kot predsednik SD doslej ni bil sposoben, da bi v svoji stranki vsaj nekoliko ublažil protislovensko in protikatoliško paranojo, ki jo iz ozadja narekuje njen srbski gospodar. Bolj ali manj prikrita in zagrizena mržnja do slovenskega vernega občestva in seveda Katoliške Cerkve, ki jo njegov gospodar iznaša predvsem preko strankinega poslanca Mirana Potrča, ustvarja v stranki balkansko stanje. V njem strankin aparat in njegovi pripadniki stremijo dejansko le za tem, da bi z morebitno zmago na volitvah prevzeli v javnosti vodilne položaje in si brez pravega dela kasirali visoke plače. Torej privilegiji!
Obubožana množica Slovencev, ki jih je čedalje več, SD-jevcev ne zanima. Še najmanj slovenske družine, ki se komaj še prebijajo naprej. Na drugi strani pa neverjetno bogatijo vsemogoči Jankovići, v posmeh slovenskim delavnim ljudem.
Uničenje slovenskih družin, zatrtje rodnosti naroda, množični splavi na državne stroške… zato da bo v prihodnjih letih več prostora za “izbrisane”… To je dejanski program srbskemu gospodarju usužnjene SD, kljub njenemu predsedniku Borutu Pahorju.
Kritika, ki z naše strani leti na Boruta Pahorja, je politična in nikakor ne osebna. V njegovem zasebnem življenju je tudi on slovenski državljan s pravicami in dolžnostmi. Seveda pa bi radi vedeli, ali te pravice zanj in za njegove stranarske tovariše ne pomenijo tudi številnih privilegijev? Na njih temelji, na primer, članstvo v ZZB, tako da imamo “borce” že v peti generaciji. Itd., itd.
