Št. 18, leto 2009
V najnovejši številki Primorskega rodoljuba (marec 2009), ki je uradno glasilo društva TIGR, smo zasledili tudi članek neznanega pisca, ki ima naslov: Spominska slovesnosti ob 65-letnici Kobariški republiki, in podnaslov: Načrtovani atentati na Mussolinija v Kobaridu. Naj k temu podamo nekaj pripomb:
Prvič, slovnični napaki v naslovu:… ob 65-letnici Kobariški republiki (prav: Kobariške republike), pa: Načrtovani atentati na… (prav: Načrtovani atentat… saj je šlo samo za enega). - Pomota v sklonu in številu, kot v osnovni šoli! Kje bil tokrat lektor, prof. Jože Hočevar, da je spustil skozi takšno latovščino!?
Drugič, razglasitev Kobariške republike, brez navedbe tistega, ki jo je razglasil. To je bil Ferdo Kravanja, tigrovec, partizan… Umorjen je bil 10. okt. 1944 v Paljevem nad Plavami. Sodimo, da na ukaz iz Belgrada (kot Janko Premrl Vojko). Sedaj zamolčujejo še njegovo ime in to kar pri društvu TIGR! Zares nizkotno.
Tretjič, razglasitev republike je bila 9. septembra 1943, kar nima zveze s poskusom atentata na Mussolinija z dne 18. septembra 1938. Razlika je bodisi časovna kot vsebinska. V članku pa pisec vse skupaj pomeša. Res šarlatansko!
Četrtič, po dokaj šemasti pisariji zaključi avtor z navedbo iz govora Janeza Stanovnika, od ZZB NOB (kdaj, kje) (Od tam prejme društvo namreč nekaj cvenka, in končno gre danes pri tigrovstvu le še za to). Toda Janez Stanovnik je tokrat vendarle poudaril: ... da je bila Kobariška republika predhodnica slovenske države... Tega njegova stran ni navajala nikoli, ker ji srbska Kos ni dopustila. Zaradi tega Kobariške republike ne najdete niti med gesli v Enciklopediji Slovenije.
Ne vemo, kdo je sestavljal govor Janezu Stanovniku, toda njegova navedba, da je Kobariška republika, ki da je imela demokratično izvoljeno oblast, volila poslance za Kočevski zbor (1. – 3. okt. 1943), nam je spet nekaj novega. Mogoče je celo res...
Glavni sotrudnik v tej številki je zgodovinar Branko Marušič. Nasproti stališču Mire Cenčič ponovno navaja, da TIGR v letih po drugi vojni sploh ni bil zamolčan. Kar pa seveda ni res. Številne tigrovce so zapostavljali in mnoge tudi preganjali.
Ugledni Milan Gregorič postavi spet pod vprašaj “novo” ureditev v bodočem muzeju – spomeniku na Cerju, ki si jo je zamislil Andrej Malnič, od Goriškega muzeja. Toda od naše strani obstaja sum, da je tudi tukaj vmes srbska Kos in v ozadju Italija, ki ji je spomin na Tigr trn v peti. Razgalja namreč pred Evropo in svetom njeno početje pod fašizmom.
Drugače je zadnja številka Primorskega rodoljuba precej nabita z neprimorsko in neprimerno vsebino. Očitno zato, da napolnijo strani in da pisci dobijo kak honorar (?). Spomnimo se le, kaj vse je bilo objavljeno v eni od zadnjih številk: od prispevka Spomenke Diklić do prispevka Petra Kovačiča… ki nimata s Primorsko prav ničesar. In celo šemasto poročilo o ustoličenju lublanskega nadškofa Urana, ki ga je napisal neki Božo Rustja, menda duhovnik v Kopru. Urednik Primorskega rodoljuba, Lucijan Pelicon, pri svojem delu res nima prave mere. Tako pač objavlja, kar leze inu gre. Ubogi Lucijan (in z njim društvo TIGR)!
