Jože Mencinger

 

Razkrinkan?

“Teorem pajčpevine in pridelovanje kromoirja na Slovenskem“

Globokoumna znanstvena razprava

 

Jože Mencinger, slovenski pravnik, ekonomist, politik, akademik in pedagog, * 5. marca 1941, Jesenice. Mencinger je bil minister za gospodarstvo Republike Slovenije in podpredsednik vlade Republike Slovenije (1991) in 40. rektor Univerze v Ljubljani  (1998 – 2005). Leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2001 je prejel Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2002 je postal državni svetnik s petletnim mandatom.

 

Slovenska javnost se ga spomni iz neke razprave na tv leta 1990, v kateri je nasprotoval oklicu samostojne Slovenije z besedami: Qua pa misl'te, da bomo, če se odcep'mo, imeli Švico?! Potem je bil kar več let nekaka zvezda na tv... Toda sedaj nam njegov položaj na vrhu univerze razkrije razpiti Boštja M. Turk, ki je doktoriral – pazite – na pariški Sorbonni. Takole navaja...

 

Da je šlo za politični zasuk v vodstvu univerze, pove že Mencingerjeva blbliografija. Javnosti dostopna v informacijski bazi Cobiss. V njej preseneča odsotnost znanstvenih monografij (najdemo le eno in še ta je stara štiri desetletja) in mednarodnih referenc.... Presenečajo naslovi bibliografskih enot, ki jih navajamo: Teorem pajčevine in pridelovanje krompirja na Slovenskem); Bencinski  nobovi, još jedna eksplozija trašnje; Ideološki proboj, težke »zbrke« i stvarna ograničenja, Privredni sistem i efikasnost privređivanja. (iz: Demokracija št. 30/2009).

 

Klasifikacija za Cobiss predvideva, da so študije plod samostojnega raziskovalnega dela. Težko bi vanj uvrstili naslove navedenih mencingerjevih del, začenši s »teoremom pa pajčevine in pridelovanju kromirja« . Vsa kariera tega profesorja in uni-rektorja ni ravno prepričljiva. Bil pa je, oziroma je še, lahko le človek jugoslovanskega režima.

 

Kot se slovenska javnost spominja, so strokovnjaka Jožeta Mencingerja še pred časom kar pogosto štrapacirali na Tv Slo. Ob takem rektorju se pač ni čuditi, da je Univerja v Lublani izpadla iz seznama 500 resnih univerz na svetu.