Proti Cerkvi

Zakrinkana dejavnost verskega lista Družina

Kot smo v nekem članku že opozorili, je Janez Gril, direktor verskega tednika Družina, očiten kosovec. Opozorili smo na lažno taktiko domnevno svobodne tribune v tem listu. Na rubriko, skozi katero srbska tajna služba Kos pošilja med preproste in naivne katoliške ovce svojo protiversko propagando, ki je zakrinkana s »svobodno« izmenjavo različnih mnenj.

Taktika s pismi je seveda dogovorjena. Najprej eden izmed kosovcev napade partizane, potem pa drugi »v odgovor« domobrance. Najbolj oduren in za verne ljudi ponižujoč »odgovor« je objavil neki Hvala, ki je mdr. navajal, kako so domobranci morili »z rožnim vencem v žepu«. Urednik Družine, Janez Gril, se je z objavo takšnega pisma izdal sam. Listi so se namreč celo pod komunističnbo Jugo držali načela, da žaljivih in nedostojnih pisem bralcev ne objavlajo. Toda Janez Gril je omenjeno pismo pač moral objaviti, zakaj takšen je bil očitno ukaz njegove Kos. Slovenski škofje pa so se pri tem pretvarjali, kot da niso opazili ničesar. Toliko za nazaj!

Za sedaj pa se moramo spotakniti nad propagando, ki jo verski list Družina dela za izstope iz Cerkve. Že pred kakim letom je iz nje spektakularno izstopila znana kosovka Svetlana Makarovič. Sedaj je izstopil tudi bolj ali manj znani Vinko Ošlak, ki je bil pred več desetletij nekakšen partijski disident. Mogoče se je takrat priključil Cerkvi kot speči agent, ki potem čaka, da tajna služba ob pravi priliki aktivira. Mogoče…?

Njegov izstop, četudi gre za povsem osebno in zasebno stvar, so postkomunistična občila sporočila slovenski javnosti kot nekakšno senzacijo. Kosovska stran pa je poskrbela še za primerno »pismo« bralca v Družini, zato da bi to izvedele še verne ovce in se v svoji veri oz. Cerkvi ne počutile več tako gotove. Na »pismo« je Vinko Ošlak seveda odgovoril. Potem je znova sledil »odgovor«. Slovenske ovce se seveda niso zavedele, da gre spet za dogovorjeno igro in kako jih vlečejo. Za igro, s katero bi izstope iz Cerkve popularizirali tudi preko Družine, četudi ne v pritrjevalnem smislu.

Gre očitno za taktiko negativne senzacije, ki ima za podlago škandal. Spomnimo se, kako se je, zlasti na zahodni polobli, še do pred nekaj let kako dekle, ki je hotelo biti v javnosti zapaženo, pojavilo v javnosti gola. Senzacionalistični tisk je njeno sliko takoj objavil. Škandal, četudi v negativnem smislu, je vzbudil pozornost.

Podobne senzacije, dasi brez golote, so tudi »izstopi« iz Cerkve, ki jih, četudi na negativen načlin, popularizira verski (?) list Družina. Slovenski škofje pa spet »ne opazijo« ničesar. Srbska Kos očitno računa, da bo Ošlaku sledil še kdo, ki se je mogoče kaj skregal z domačim župnikom. Saj je o tem dobil zgled prav v listu Družina.

Kosovec Janez Gril in njegovi pajdaši si predstavljajo, da njihovega zlodela nihče ne bo opazil. Zakaj, verne ovce si nikakor ne smejo predstavljati, da jih lahko prevara tudi duhovnik, še zlasti ne, če ima visok položaj, položaj »direktorja« verskega lista. Kaj naj k temu rečemo?

Rečemo samo to, da Janez Gril s takšno igro dokazuje, da se ne boji Boga. Ne boji, zato ker je pač brezverec. Vsak veren človek bi se namreč od takšnega početja ogradil. Hlapec Kosa pa se mora svojemu gospodarju ukloniti in naročeno zlodelo izvesti. Toda vsakdo bo nekoč moral poravnati svoj račun, tudi kosovci. Kristusove besede so povsem jasne: Kdor pa katerega teh malih, ki vame verujejo, pohujša,… (Mt 18, 6).