Boris Pahor: Srečko Kosovel. Pričevalec zaznamovanega stoletja, izdala Znanstvena založba Filozovske fakultete, Ljubljana 2008. (Cena:16 evrov). Avtor knjige, 95-letni Boris Pahor, je še edini pričevalec pesnika iz tistega kroga, ki se je ob smrti 22.letnega Kosovela “počutil izgubljeno, ko je umanjkal” in ki se še spominja, “kaj nam je pomenil že leto po tem izid njegove zbirke pesmi: bila je napoved novega upanja.” Takrat je bil namreč Pahor star štirinajst let in je Kosovela kot šolar bral v mladinski reviji Novi rod, zbirka pa je morala tihotapsko čez mejo. Doživljal ga je skoraj kot svojega starejšega brata. Pesnik in njegova pesniška dela pa so dobili skoraj mitološki predznak zaradi dejstev, da je bilo slovenske knjige čez mejo treba prinašati na skrivaj in da je bilo izvod njegove pesmi izredno težko dobiti.

Srečko Kosovel (1904-1926) je bil navdihovalec zavesti in upora ter eden poglavitnih navdihovalcev generacije, ki se je pripravljala na spoprijem s črno diktaturo. Kosovel je zavzel mesto, ki ga je pred prvo svetovno vojsko v ljudskem čutenju imel Simon Gregorčič. Obema je poseben položaj določil izredno pomembno vlogo pri potrditvi slovenske primorske identitete.

Pravo jedro Pahorjeve novitete je poglavje Srečko Kosovel, ki obsega 76 strani in je prevod njegove knjige Srečko Kosovel, ki je leta 1993 izšla v Pordenonu pri založbi Studio Tesi v zbirki Civilta. V tem delu Pahor na kratko predstavi Kosovelovo življenje in čas, precej prostora posveti pesnikovemu prijateljevanju z italijanskim intelektualcem Carlom Curciom, polemizira z Marcoim Alynom, avtorjem francoske antologije o pesniku, in Antonom Ocvirkom, urednikom Kosovelovega zbranega dela.

Drugo jedrno poglavje v novi Pahorjevi knjigi je Srečko Kosovel v Trstu na 55 straneh, ki ga je kot samostojno monografijo objavil leta 1970 v Trstu v Kosovelovi knjižnici revije Zaliv. Osrednji del tega poglavja je pogovor, ki ga je imel Pahor julija 1966 v Tomaju s Kosovelovima sestrama Anico in Tončko, v katerem je skušal iz prve roke izvedeti, kako je Srečko kot otrok “odkrival” Trst. Pogovor nadgrajujejo še pričevanja nekaterih Kosovelovih sodobnikov (Jakoba Sokliča, Karla Pahorja, Pavle Hočevar in Milka Bambiča) ter nekaj pred letom 1970 še neobjavljenih Kosovelovih pisem in krajših zapisov. (povzeto po Primorskih novicah). Goriški panterji Borisu Pahorju ob izidu nove knjige častitamo!