Prispevek za postni čas
Presv. Srce Jezusovo
Izročilo, ki so nam ga zapustile naše none in nonoti
V nekdanji kmečki izbi je navadno visela na steni tudi podoba presv. Srca Jezusovega, ki je bilo simbol Njegove ljubezni in usmiljenja do človeka. Naše verne none in nonoti so se mu priporočali v težavah in stiskah. V zaupanju Vanj so jih bili sposobni premagati.
Češčenje presv. Srca Jezusovega je izraz katoliške duhovnosti in pobožnosti. Podlaga zanj je Evangelij (Jan 19, 34): prebodeno srce Križanega kot vir zakramentov in Cerkve. Začetki češčenja izhajajo iz Srednje Evrope in njene mistike v poznem srednjem veku: Mechtilda iz Magdeburga (1207 – 1282), Gertrude iz Helfla (1256 – 1302), Heinrich Seuse (1295 – 1366). Med 1673 in 1675 je imela francoska nuna Margareta Maria Alacoque videnja, v katerih ji je bilo naročeno, naj oznanja Njegovo češčenje, v spravo za grehe ljudi, in priporoča pogosto prejemanje sv. obhajila.
Po teh videnjih so češčenje Srca Jezusovega širili še zlasti jezuiti. Po razpustitvi njihovega reda leta 1773 pa je češčenje zelo upadlo. Po obnovitvi reda pa je spet oživelo in je v 19. stol. dobilo nov polet. Papež Pij IX. je leta 1856 določil za praznik Srca Jezusovega tretji petek bo Binkoštih. Papež Leon XIII. je v svoji encikliki Annum Sacrum posvetil Srcu Jezusovemu celoten svet. Poleg tega velja vsak prvi petek v mesecu za petek Srca Jezusovega. Na ta dan se priporoča še posebej sv. obhajilo bolnikom. - Tudi poznejši papeži so priporočali v svojih enciklikah češčenje presv. Srca Jezusovega.
“Jezus, vate zaupam!“ - Podoba, ki jo je zapustila s. Faustyna
Poljska redovnica Faustyna Kowalska († 1938) je imela videnja, v katerih ji je bilo naročeno, naj svetu oznanja Jezusovo usmiljenje. Naročenjo ji je bilo, naj ga upodobi v sliki z Jezusom, na kateri izhajata iz njegovega njegovega Srca dva velika žarka, eden v rdeči in drugi v beli barvi. Žarka ponazarjata vodo in kri. Voda simbolično očiščuje duše, kri pa je njihovo življenje. Leta 2000 je bila redovnica Faustyna kanonizirana.
Iz Dnevnika sestre Faustyne Kowalske, v katerem navaja Jezusove besede med videnjem: Duše, ki širijo slavo mojega Usmiljenja, bom varoval vse življenje, kot varuje ljubeča mati svojega otroka, in ob smrtni uri jim ne bom sodnik, temveč usmiljeni rešitelj.
Češčenje presv. Srca Jezusovega je na Goriškem širil še zlasti nadškof in kard. Jakob Misja († 1904), ki je pokopan na Sveti gori. Češčenje se je med ljudstvom zelo razširilo. Skoraj vsaka hiša je imela v izbi podobo presv. Srca Jezusovega, ob njej pa navadno tudi podobo brezmadežnega Srca Marijinega.
Drežnica nad Kobaridom, veličastna cerkev Srca Jezusovega, dograjena leta 1915. V ozadju Krn (2245 m) in njegov vrh, v zgodnji pomladi.
V Drežnici nad Kobaridom je bila leta 1915 zgrajena in posvečena presv. Srcu. Jezusovemu velika in lepa cerkev. Istega leta so izbruhnili boji na Soški fronti in cerkev v Drežnici je bila skorajda na bojni črti. Toda nobena granata je ni zadela in ostala je nepoškodovana.
Koncilsko in pokoncilsko norenje, ki je v drugi polovici 20. stol. zajelo Katoliško Cerkev, je češčenje Srca Jezusovega dokaj omejilo, češ da je preveč čustveno. Toda pod papeževanjem Janeza Pavla II. ga je Cerkev znova priporočala. Od leta 2000 dalje velja nedelja po Veliki noči za nedeljo Božjega Usmiljenja. Žal nekatoliški kristjani, to je evangeličani in pravoslavci, češčenja Srca Jezusovega ne poznajo.
