Memorandum Srbske Akademije iz leta 1986: velika Srbija in njene meje. Slika prikazuje Slovenijo sicer kot samostojno, dejansko pa naj bi bila srbska kolonija oziroma krajina. Po njeni odcepitvi je „krajino“ začelo uresničevati srbsko podtalje na čelu z LDS + SD in Milanom Kučanom.

Kdor drugemu jamo…

Ponoven strel na Slovenijo, tokrat v prazno

Sovražna srbska poteza proti Sloveniji brez pričakovanega odmeva

 

Do novega leta 2008 in še naslednji mesec smo bili priča nenehnim napadom na Slovenijo v nekaterih vplivnih prostozidarskih listih v anglosaškem svetu, predvsem v angleških: Times, Financial Times, Economist…pa ameriško judovski New York Times in še kateri. Člankarji so se divje izživljali nad Slovenijo, jo poniževali in se iz nje norčevali. Londonska agencija Reuters je razširila celo “depešo” ki jo je sestavil njen srbski sodelavec Zoran Radosavljević. Iz nje diha mržnja do Slovencev, podobno kot ob odcepitvi leta 1990.

Bilo je očitno, da tuje novinarje in njihove liste nekdo ščuva. Če se spomnimo, kako so še spomladi 2007 hvalili srbskega zaupnika Mitjo Gasparija kot “strokovnjaka”, nam takoj postane jasno, da je bila lahko v ozadju samo srbska tajna služba Kos. Ne dovolj poučeni o resničnih razmerah so tuji pisci preprosto vzeli na znanje, da imajo Srbi kot “bratranci” Slovencev nekakšno pravico do pokroviteljstva nad njimi. To je še pred kratkim navajal zloglasni Jože Pirjevec, zgodovinar in srbski zaupnik v Trstu (svoja mlada leta je preživel v Belgradu).

Toda proti koncu januarja 2008 je nenadoma počilo. V lublanskem Dnevniku in istočasno v belgrajski Politiki je bil objavljen bolj ali manj zaupen dokument, ukraden v slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ). Nič posebnega, zgolj nekaj o pogovorih med visokimi uradniki State Departementa (ameriško zunanje ministrstvo) in Slovenijo. Odgovoren za to je bil vsaj formalno Mitja Drobnič, politični vodja na MZZ, ki je moral odstopiti.

Mitja  Drobnič

Na spletni strani srbskega Ministrstva  za Kosovo so že 24. januarja pobjavili, da bo lublanski Dnevnik naslednji dan razkril zapisnik pogovora med Mitjo Drobničem, političnim direktorjem pri MZZ, in visokimi uradniki ameriškega zunanjega ministrstva – State Departement

Dokument na MZZ je lahko zmaknil, kot je mogoče sklepati, samo Marjan Šetinc, član LDS, član častnega razsodišča t.i. Liberalne akademije, ki je neke vrste delavnica lds-ovske ideologije in strategije, in jasno, srbski zaupnik. Povezan je bil z Igorjem Mekino pri lublanskem Dnevniku, čigar srbska soproga Svetlana Vasović je dospisnica belgrajske Politike. S tem je krog kraje dokumenta oziroma v tem primeru srbske naveze sklenjen.

Srbska tajna služba se je tudi tokrat nadejala velikega “škandala”, ki naj bi v svetu znova očrnil Slovenijo. Spet naj bi o tem poročali svetovni prostozidarski in judovski listi in vodili naprej gonjo in mržnjo nad Slovenci. Toda njihova gonja je končno prišla na rob verodostojnosti. Začenjala je dobivati nasproten učinek. Obiski tujih diplomatov in časnikarjev so namreč razkrivali povsem drugačno podobo Slovenije. Celo karantanskega panterja!

Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropskega parlamenta, z značko Črnega panterja

Predsednik vlade Janez Janša, z značko panterja, pozdravlja predsednika Evropskega parlamenta

Vsled tega nizka srbska poteza tokrat ni imela odmeva. Oglasila se je sama avstrijska agencija APA, očitno na srbsko spodbudo, in sporočala, da je slovensko predsedovanje Evropski zvezi “blamaža”. Toda njenega sporočila nihče ni povzel, z izjemo lublanske Tv, ki se je kar nekaj dni drla, kaj da so “Avstrijci” poročali. K temu jo je naganjal pač njen srbski gospodar. Prostozidarska in judovska trobila v svetu so ob tem “škandalu” molčala.

Veliki prostozidarski mojster v Londonu je očitno povesil taktirko in sramotilni zbor  nad Slovenijo je utihnil. Škotskih glasili Herald (Glasgow) in Scotsman (Edinburgh) pa sta objavili celo vrsta pisem, v katerih bralci pozdravljajo neodvisno Slovenijo in si želijo tudi neodvisno Škotsko. S svojo gonjo proti Sloveniji je prostozidarstvo je očitno izpustilo nekega duha iz steklenice. Tega ni pričakovalo, zato so sedaj njihova trobila, ki so ščuvala proti Sloveniji, nenadoma umolknila.

 > ? <  > ? <  

          Karantanija                          Raška                                        Kosovo

          Slovenija                          Srbija                                   ???              

Zgodovina se ponavlja, včeraj Koroška danes pa Kosovo…

Kosovo in spet Kosovo … Razdraženost Srbov zaradi izgube Kosova, ki išče ventil, se je očitno usmerila na Slovence. Nasproti Ameriki so nemočni, podobno tudi nasproti Evropi. Njihov zaveznik Rusija pa v svetu ni več odločujoča velesila. Vsled tega so sedaj Slovenci tisti, nad katerimi naj bi se lahko Srbi povsem brezskrbno izživljali. Spomnimo se na leto 1992, ko so naščuvali celo angleško BBC, da je trobila po svetu, češ da so Slovenci zaradi njihove odcepitve od Juge krivi za vojno na Balkanu.

Oklic samostojnosti Kosova v nedeljo 17. februarja je v Belgradu sprožil demonstracije, zlasti še “mladih”. Napadli na veleposlaništvo ZDA in veleposlaništvo Slovenije. Prihod policije, da bi zaščitila slovensko veleposlaništvo., je bil “prepozen”. V lublanskih poročilih, ki so pod nadzorom srbske tajne službe, je bilo zamolčano, da so “mladi” v v veleposlaništvu razbijali opremo. To so omenili tako mimogrede šele kasneje. Očitno je, da je srbsko sovraštvo do Slovencev spet prišlo na dan, podobno kot leta 1990.

Protestniki, ki v Belgradu protestirajo proti razglasitvi neodvisnosti Kosova, so danes vdrli v poslopje slovenskega veleposlaništva.... Protestniki, med katerimi naj bi bilo največ nogometnih navijačev, so na slovensko veleposlaništvo metali kamenje in razbiljali okna. S poslopja zgradbe pa so odstranili zastavo Evropske unije in raztrgali slovensko zastavo. Veleposlaništvo je uničeno.

Zgodovina se v nekem smislu ponavlja! Leta 1919 je prostozidarska srbska vlada v Belgradu mimo Slovencev pristala na plebiscit za južno Koroško. Slovenske čete je na tem območju zamenjala srbska vojska, ki je naredila na Korošce porazen vtis. Zato je plebiscit leta 1920 izpadel v prid Avstriji. Koroška je bila srce slovenske državnosti, podobno kot je bilo Kosovo za Srbe, ki ga sedaj izgubljajo.

Stara prostozidarska zaveznika, velesrbski Belgrad in socialistični Dunaj, sta se v svojih naklepih uštela. Slovenija je danes mimo niju samostojna in v svetu priznana država. Sama Srbija pa doživlja največjo krizo v svojem obstoju. Verjetno bo kriza zadela tudi Avstrijo, ki naj bi bila doslej nekakšen “otok blaženih”. Preveč političnega kriminala ima na grbi in to prav na račun Slovencev. Toda prišel bo čas, in mogoče ni tako daleč, ko bo tudi prostozidarska Avstrija dobila svoje “Kosovo”.