10.junij 2008 :
Mnenje
Ljubi panterji! (verjetno ste me kar takoj označili za Srba, čeprav to nitinajmanj nisem. Sploh ne morem pisati, saj se mi ob vaših neumnostih tresejo roke. Kaj takšnega sodi le še v pavlihovo pratiko. To, da lahko nekomu zaradi uporabe neke besede določite narodnost, ali celo poreklo, je skregano z vsako logiko in moralo. Skritizirali ste marsikatero stvar, kjer vsak članek nosi večjo intelektualno vrednoto kot vaši kvazi-članki.
Ne razumem od kje izhaja vaša paranoja pred nekimi "Srbi", za pripadnika le-teh označite vsakogar, ki postavo kakršnokoli negativno mnenje o vaši vele-spletni strani. Mislim, da je vaša stran financirana s strani azerbajđana, saj sem v besedi panter zasledil podobnost s tamkajšno narečno besedo "khalamankala", ki pomeni "prijatelj-azerbajđancev". Poleg vaših predpostavk o raznih neobstoječih agencijah, ki naj bi predstavljali grožnjo vseslovenstvu, se opirate na popolnoma subjektivne vire in neutemeljena mnenja. Komu sploh lahko pade na pamet, da brez kakršnekoli poizvedbe kritizira delo drugih.
Zanimiv se mi je zdel predvsem članek o strani ajdi.org. Iz same osnove strani in ideje sem zasledil kvečem dokaj zagnano in temeljito podajanje podatkov zgolj navadnih dijakov in študentov, ki po mojih podatkih financirajo svojo stran iz lastnih žepov. Torej se mi zdi članek nesramen in popolnoma neutemeljen. Ter, da vam celo avtor knjige lepo obrazloži da ste si narobe razlagali njeno lastno delo, vi pa ji to izjavo spodbijate. Sramota ste za naš narod in sramota za "panterja". Obnašate se popolnoma nečastno do združenj, ki bolj vestno opravljajo svojo nalogo in podajajo ljudem celo zanimive podatke.
Ne nekih političnih mnenj v stilu "Kučanovi tajkuni bodo zavladali svetu". Mene bi bilo ob teh člankih sram in bi krepko premislil o obisku psihiatra. Hvala, da ste mi z vašimi humornimi izjavmi spravili v še boljšo voljo in upam de se bo javnost še vedno lahko zabavala ob vaših traparijah. Sellam alejkum, arriverci, good bye. (to namreč dokazuje moje muslimansko-italijansko-angleško poreklo, kakor so vaši multilingualni veleumi že verjetno razbrali).
GP: Ob takšnem »mnenju«, saj gre za enkraten umotvor, smo bili res globoko pretreseni. Si prepričan, da se počutiš dobro?
10.junij 2008 :
TV naročnina
Pozdravljeni ! Kaj menite o obvezni naročnini TV Sloveniji, čeprav nas kar naprej posiljujejo z reklamami ..... Stane
GP: Vaš dopis spominja na angleški humor. Mogoče bi ga objavili, kot tudi odgovor nanj, v Delu?
15.maj 2008 :
Janko Premrl – Vojko
Mislim, da ste v članku o Vojku naredili napako, ali pa je bil vmes škrat. Lahko se pa tudi motim. Tukaj omenjate Iztoka (Jože Colarič), ki omenja vzporedno gverilo. V članku v reviji Primorski rodoljub. letnik IX/2007, stran 41, z naslovom Spomini na Pavla Jež - Stanka... kjer Pelicon omenja Iztoka kot Jež Pavla, ki je pozneje dobil partizansko imeStanko (to je moj oče), omenjen kot sopredlagatelj ideje o gverili. Mogoče pa je z leti mnogim že opešal spomin. Oče pa je bil v začetku spomladi '45 leta težko ranjen v čudni povezi kot komandant Brigade Simona Gregorčiča je ob bitki na Trnovskem gozdu v smeri Vitovelj držal blokado. V tej bitki je načelnik brigade »Srb« Nikoja dobil ukaz od očeta, ki pa ga ni ivršil. Zato so Nemci zasedli strateško točko in posledično zaradi tega je bil težko ranjen in je komaj preživel. Operiral ga je dr. Derganc na Lokvah v lovski koči. '46 leta sta se z Nikolo srečala v Novem Sadu, kjer je v Kamenici očet takrat 4 leta hodil v poloicijsko šolo. Takrat je očetu rekel: »Još danas se stidim toga što sam uradijo gore na Trnovskom gozdu!« - Povzetek iz očetovih spominov.
Jež Stanko
15.maj 2008 :
Trst je naš
Bralec Pavel Ferluga nam je poslal v objavo daljši članek, v katerem je zavzel ostro stališče nasproti knjigi z naslovom »Trst je naš«, ki jo je nedolgo tega izdal tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Članka ne nameravamo objaviti, saj smo ga videli že na spletni strani tu-je.si. Ne nameravamo tudi zato, ker delo tega »zgodovinarja« in njegovo vlogo poznamo. Odraščal je v Beogradu, ni imel slovenske vzgoje in vsrkaval je vse srbsko sovraštvo nasproti Slovencem, kot ga nosi v sebi še danes.
Naslov »Trst je naš« za njegovo knjigo, ki naj bi provociral italijansko stran, mu je skovala srbska Kos. To si upamo trditi, ker so ga njeni zaupniki izobesili kot transparent že pred kakim letom na nogometni tekmi Italija –Slovenija, ki je bila odigrana v Trstu (ubogi Pirjevec!). S šarlatanom te vrste, ki je očitno pripadnik srbske Kos in italijanske masonerije, ki ga naganjata proti Slovencem, se res ne moremo ukvarjati. Bejšte no! (GP)
06.maj 2008 :
Pozdravljeni!
Upala sem, da bom vsaj enkrat naletela na kakšno stran, ki bo nepristranska, ki bo pisala o napakah posameznikov, ne glede na to kateri strani pripadajo. Opazila sem, da vi med te nikakor ne sodite. Kritizirate samo levico. Grehi Janeza Janse, bogatenje z orožjem, kako je nategnil doktorja znanosti, prijatelja Jozeta Pučnika... hm to vas ne zanima, ker ljubite Janšo....cerkveni grehi, posiljevanje otrok, korupcija, dvoličnost, to so grehi, ki jih počne cerkev, desnica.. zato niso omembne vredni...vas zanimajo samo svinjarije levice... zelo ste me razočarali...tako da... iskala bom dalje, nekoga, ki ne bo navijal za Janšo ali koga drugega ampak bo pisal resnico...
ajde, lep pozdrav od Tatjane iz Bele krajine
GP: Veseli smo bili Vaše lepe slovenščine. Vaše srbsko poreklo smo odkrili pri besedah “ljubite Janšo” (od srbskega: volite), kar se po slovensko reče “imate radi”. Naj Vam sedaj, kot razočarani bralki, pojasnimo naše stališče.
O Janezu Janši bi pisali kaj več, tudi neprijetnega, če bi imeli o tem kaj gradiva. Nikakor ga ne šparamo in smo odločno nastopili proti njemu, ko je odstavil ministra Drobniča. Spomnite se takrat občutljive teme o splavih, ki uničujejo pri nas naraščaj (kar vaša srbska stran, to je, leve stranke, podpirajo). Kar zadeva vlado Janeza Janše, pa moramo priznati, da so v njej odlični ministri: Gregor Virant, Lovro Šturm (razbil mafijo notarjev), Milan Zver, Radovan Žerjav, pa predsednik državnega zbora France Cukjati in (razen vsem znanega pijančka, srbskega človeka) še kdo. Slovenija ima takih fajn dečkov še več, možnost vodenja in odločanja pa jim je bila dana šele sedaj, v Janševi vladi.
Kaj pa je naredila t.i. levica v več kot desetletju vladanja? Raprodaja državnega premoženja v milijardah vrednosti (tranzicija). Kam so milijarde šle? Zadolžili so Slovenijo notranje in zunanje – Anton Rop, Jožef Školč, Slavko Gaber, Lucija Čok, Tea Petrin, Rado Bohinc, Mirko Bandel… pa predsednik Janez Drnovšek s svojim krogom“sodelavcev“ (med njimi tudi sedanji predsednik Türk)... Janševci, ki res ne delajo samo dobro (med njimi so tudi tihi pripadniki srbske Kos), so nasproti njim še vedno pravi angelci!
Kar zadeva škandale v katoliški Cerkvi, naj najprej povemo, da imate Srbi svojo pravoslavno Cerkev in se najprej zanimajte zanjo. Dalje, o katoliških škandalih poroča že več kot dovolj svetovni prostozidarski tisk. Naši štajerski prijatelji pa se tudi spomnijo, kako je pred kakim letom mariborski dnevnik Večer (v srbskih roookah) pompozno poročal o “pedofilu”, kar naj bi bil slovenski župnik v koroških Selah. V ozdaju je bila srbska Kos, ki je imela tudi pomočnika, plačanca, menda kar v krogih koroške škofije. List Večer, ki se je bil zaletel, je o tej zadevi takoj potem utihnil. Zakaj pa ni šel naprej?
Vam Srbom pri napadih na katoliško Cerkev seveda ne gre za pravičnost. Zanjo sploh nimate občutka. Gre vam za to, da slovenskim ljudem priskutite vero kot takšno. Prav zaradi tega vam na tej poti nočemo slediti. Spoštujemo ljudi, ki so pošteni in delajo dobro, ne glede na njihovo prepričanje.
Katoliško Cerkev, ki je našemu narodu v dolgih stoletjih stala ob strani, bomo spoštovali še naprej, četudi njeni hierarhiji nikakor ne bomo prizanašali. To smo v več člankih tudi pokazali. Ne moremo pa mimo vtisa, da vi Srbi udrihate po njej, ker sovražite vse, kar je katoliškega in slovenskega. Z vašim in vaših lakajev udrihanjem hočete ubiti kar dve muhi na en mah: vero in slovenstvo. Vkolikor imate pri vsem res dobre namene, zastavite jih za vašo Srbijo, ki jih je resnično potrebna. Klika Miloševića je s svojim vojaškim pohodom samo v Bosni pustila za sabo kar 200.000 žrtev. Breme tega zločina je seveda ostalo.
03.maj 2008 :
Slovenski branik vas dobronamer
Dne 6. novembra 2007 ste o
naši spletni strani objavili naslednji članek:
http://www.goriski-panterji.com/Samo_nbakv.html V vse navedbe,
obtožbe in namigovanja tega članka se ne bomo spuščali, saj nekatere
mejijo že na paranoično in prav otročje razmišljanje in obtoževanje.
Izpostavil bi zgolj vaše kritične opazke glede članka o Auerspergih
in to trditev:
"Turjačani so bili od nekdaj trdni in zavedni Kranjci oziroma
Slovenci."
Do teorij o izvoru Slovencev zavzemamo stališče, ki je v
današnji uradni zgodovini večkrat zavrnjeno kot neutemeljeno. Zato
se v to ne mislim podrobno spuščati, ker si v tem delimo podobno
mišljenje. Imam pa za vas predlog oz. dobronameren izziv: napišite
kritično obnovo oz. odgovor na članek o Auerspergih, ki se nahaja na
naši strani, katerega avtor je Miha Preinfalk in je bil povzet iz
revije GEA (januarska izdaja 2007).
Članek, ki ga boste napisali
bomo objavili na naši spletni strani, pod člankom "Auerspergi"
(avtor: Miha Preinfalk) vendar pod enim samim pogojem:
da se avtor pod članek tudi podpiše s svojim polnim imenom.
Nobenih anonimnih podpisov, nobenih kratic, nobenih izmišljenih
imen... avtor naj navede svoje ime in priimek. Prav tako vam zgolj
dobronamerno svetujem, da v članku navedete čimveč potrebnih
referenc in mu tako povečate kredibilnost. Upam, da boste sprejeli
naš dobronameren poziv oz. izziv. Z lepimi pozdravi,
Slovenski branik
GP: Saj to je tisto, nekritično prevzemanje, skupaj s ponaredbami. Tokrat iz revije GEA, dobro financiranega mesečnika, s strani ministrstva za šolstvo in ministrstva za kulturo. Aparat obeh ministrstev očitno tudi potem, ko je leta 2004 vlada prosrbskih strank LDS in ZSLD (SD) propadla, svojih protislovenskih stališč ni v ničemer spremenil. Zakaj bi jih, saj jih tudi univerze in šolstvo niso. Tako je sta obe ministrstvi tudi v »sofinanciranju« (financiranju) še naprej ostali na starih protislovenskih in protikrščanskih stališčih.
Stara ponaredba, da Slovenci nikoli nismo imeli plemstva, torej ostaja. Vključno s Turjačani, ki naj bi bili Nemci. Ali je bila ponaredba vašemu sodelavcu Preinfalku podtaknjena, ali jo je on podtaknil vam, boste vedeli sami. Dejstvo je, da je na tem stališču bila in je še tudi srbska akademija. Po njenih navodilih ga je v stari Jugi nekdanja udba oz. sedanja kos narekovala univerzam in akademskim ustanovam. V samostojni Sloveniji ga je prevzela t.i. liberalna akademija, ki izdeluje postjugoslovansko ideologijo za stranki LDS in SD.
Od naše strani vam člankov seveda ne bomo pisali, ne s podpisom ne brez njega. Pišite si jih sami. Svetujemo pa, da brez prevzemanja ponaredb. Drugače je bolje, da stran, ki sicer nikakor ni slaba, ukinete.
05.marec 2008 :
Najprej en lep pozdrav, vaša stran mi je znana že lar nekaj časa in hkrati zanimiva, saj prikazuje samo zaodrje dogajanja slovenske zgodovine. Imam pa en problem, za katerega mislim, da bi mi ga vi zagotovo pomagali rešiti: Obiskujem maturitetni tečaj in pri predmetu sociologija moramo napravit seminarsko nalogo, za naslov sem si izbral "za hlapce rojeni za hlapce vzgojeni" in teorijo tega naslova bom ovrgel. Ker je to obsežna tema z veliko podatki ter podtemami bi vključil v njo tudi agresorje nad slovenskimi intelektualci ter narodno zavednimi Slovenci, zato bi rabil podatek iz katerega vira ste črpali pri članku. "Ivan Cankar: atenat". Za odgovor se vnaprej zahvaljujem.
I.I.
OSTI JAREJ
----------------------------------------------------
Spoštovani,
Vaša stran je zelo zanimiva. Na njej sem našel marsiketero zanimivo informacijo. Med drugim tudi pravite: "Trstu ognjevit in odmeven govor, v katerem je razkril veliko resnice ter Slovence opozoril na grozečo katastrofo. Žal se je potem izkazalo, da je s tem imel svoj zadnji govor v življenju. Takoj po govoru so ga v veži za odrom napadli srbski »neznanci«, ga pretepli ter vrgli nezavestnega po stopnicah."
Doslej nisem nikjer našel informacije o tem, kje naj bi padel po stopnicah oz. nekje omenjajo, da naj bi bilo to doma. Zato me zanima, ali kateri vir ali informacija daje slutiti, da se je tako zgodilo? Če bi se to zares zgodilo v Trstu, bi kateri časopis to tudi zapisal. Sam pa starih časopisov nisem šel preverjat. Zares bi me razveselil vaš odgovor.
S spoštovanjem,
M.H.
GP: Naš sodelavec ne dovoli, da objavimo vir, iz katerega je povzel vest o atentatu na Cankarja. Razlog: KOS bi sprožila “lov na čarovnice” (knjigo) in izvedla čiščenje knjižnic. To se je že nekajkrat zgodilo. Pomislite samo na čiščenje arhivov takoj po odcepitvi Slovenije od Juge. Vkolikor si naši bralci tega ne morejo predstavljati, naj jih kot primer manipuliranja javnosti opozorimo na sedanje vzdušje v zvezi s smrtjo Janeza Drnovška. Kdo si je upal omeniti, da je leta 1989 kot predsednik Jugoslavije nastopil skupaj z Miloševićem na Gazimestanu (Kosovo) in da se je tedaj začelo rušenje Jugoslavije z Miloševićevimi »mitingaši«? Zrušili so z njihovimi pohodi najprej samoupravo Kosova, zatem Vojvodine, Črne gore in prišli tudi v Lublano, kjer pa jih je blokirala slovenska policija, na čelu s partijcem Ertlom (zato danes tako divji napadi plačancev na partijo)… O tem se v naslednjih letih pod LDS (na čelu ji je bil Drnovšek) ni več govorilo in še manj pisalo. - Podobno je bilo tudi s Cankarjevo smrtjo. Kdo si je le upal o tem kaj objaviti?
Geslo »za hlapce rojeni…» so po tihem navodilu srbske tajne službe ponavljali v slovenski šoli že po prvi vojni. Geslo ni Cankarjevo, toda on je po svojem socialističnem nazoru napisal Hlapca Jerneja pa Hlapce, zato da bi spodbujal revolucionarni zanos. Srbska stran je to zlorabila in njegove »hlapce« prienačila na Slovence (češ, tako pravi veliki Cankar).
V šoli je tudi danes bolje izpustiti temo o atentatu na Cankarja. Pod vlado LDS (povsem v srbskih rokah) in njenega šolskega ministra Gabra pa ministrice Čok je namreč ta stranka povsem uzurpirala slovensko šolo z ustrahovanjem učiteljev in profesorjev, katerih delovanje je še vedno pod nadzorom KOSa. Mladi so to videli ob napadih na panterjev znak. Dijak na Zdravstveni v Celju je dobil od ravnateljice ukor zaradi majice s panterjem. Pato ni edini primer. Ustrahovanje dijakov (in profesorjev), tudi po srbskih sošolcih, se razteza tudi na druga področja. Tako tudi na Cankarja, zato da bi za vedno ostal glasnik “jugoslovanstva”. S tem namenom so ga tudi vnesli v šolske programe. Ustrahovani učni kader pa mora izvajati nad dijaki ustrezno cenzuro. Takšna je danes “samostojna” (ustrahovana) Slovenija! Če ne verjamete, preverite!
19.februarja 2008 :
Srbi svojim hlapcem ne dovolijo spregovoriti
Spet je prišel 10.februar, dan italijanske maškarade in podtikanja neresnic. Ta dan, ki sovpada s spominom na holokavst, si je Italija razglasila kot dan spomina na povojne poboje in na odhod Italijanov iz Istre in Kvarnerja. Smešno, kajti tako prvo kot drugo nima s povojnimi poboji, ki jih navajajo Italijani, nič skupnega. Takšnih pobojev po drugi vojni namreč sploh ni bilo. Italijani, ki so že od nekdaj tesni srbski zavezniki, še zlasti v obveščevalnih in prostozidarskih krogih, ki so Slovencem sovražni, izvajajo s tem načrtno igro zavajanja, tako za italijanske kot za srbske interese.
Z lažnim sprenevedanjem skušajo Italijani žrtve fojb, ki so v resnici večinoma slovenskega porekla, prikazati zgolj kot Italijane in s tem prikriti etnično čiščenje primorskih in istrskih Slovencev, ki ga je izvajala srbska JLA. Seveda po tajnem dogovoru z Rimom. Res je, da je prenekateri Slovenec, ki je končal v fojbi, imel poitalijančen priimek, saj so Italijani s prihodom na naše ozemlje izmaličili oziroma popačili slovenske priimke in imena v italijanske. Prihod Italijanov na Primorsko in v Istro je po prvi vojni omogočil Slovencem sovražni Beograd, ki je Italijanom v Rapallski pogodbi prodal gromozanski del slovenskega ozemlja.
Res je tudi, da so italijanski prišleki pod fašistično Italijo vse Slovence vpisali v svoj register kot italijanske državljane. Prav zaradi tega sedaj lažno manipulirajo v javnosti, ker so pobiti imeli tudi italijanska državljanstva in jih prikazujejo kot Italijane.
Največja krinka in sramota pa je, da se slovenska javnost in organi oblasti Italijanom sploh ne smejo ustrezno odzvati in razkriti resnice. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je tudi letos ponovil, da so bili povojni poboji etnično čiščenje. Seveda, Giorgio, bili so etnično čiščenje, ampak ne nad Italijani, temveč nad Slovenci. Pa še to!!! Poboje je izvajala srbska JLA po ukazu Beograda. Sploh pa izvirajo fojbe še iz časa prihoda fašistične Italije na slovenska tla. Tako kot so Srbi med in po drugi vojni metali v brezna slovenske ljudi, so to počeli Italijani že po koncu prve vojne in brezna, v katera so metali slovenske domačine, celo oni sami poimenovali fojbe.Vendar pa Srbine, ki ima danes v rokah slovenski državni aparat, svojemu hlapcu, Danilotu Turku ne dovoli verodostojnega odziva na italijanske imperialistične provokacije. »Slovenski« predsednik Danilo Turk se tako, kot ostala KOS-ovska smetana (M. Potrč, J. Stanovnik...), na sedanjo italijansko provokacijo ni odzval verodostojno.
V svojem govoru omenja namreč samo fašizem kot vzrok za množične poboje in s tem uporabi Slovence kot dvojno žrtveno jagnje. Kajti tako fašizem kot »titini« so v fojbe metali naše ljudi, izvajali etnično čiščenje nad Slovenci ter si po medsebojnem dogovoru prisvojili Trst, Gorico, Istro, Reko, Kvarner, Slovensko Benečijo,... Prav tako nihče ne spregovori o množičnem izseljevanju Slovencev iz Istre in Primorske, bodisi pod italijansko in še huje pod velesrbsko Titovo Jugoslavijo.
F.N.
05.januarja 2008 :
Le monde est petit
Srbski okupator »na konjih«
Na vaši strani pogosto prebiram članke, ki se nanašajo na razkrivanje ozadja »osvobodilne fronte« na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Prav je, da razkrivate zaupnike srbske Kos, to je tipe, kot so razni »protikomunisti« na primer Ferluga, Žajdela, pa Ive A. Stanič, Anton Drobnič, nekdanji beograjski nadškof Perko, lpa jubljanski nadškof Uran ter drugi ustrahovanci in plačanci.
Ti ljudje spreminjajo resnice najprej v polresnice ter jih tako predelane odmikajo od samega bistva, ki se ga sploh ne dotaknejo (ker se ga ne smejo). Na ta način prikažejo stvarnost v povsem neresnični luči, tako da srbskega krivca prikrijejo, vso krivdo pa zvalijo na Slovenca oziroma na njegovo »partijo«. Vse to je potem še primerno napihnjeno, namenjeno slovenskim ovcam, z namenom poglabljanja razdora med samimi Slovenci.
Vsem mogočim udbovcem, vosovcem, kosovcem, partijcem... je bilo pol stoletja pod grožnjo smrti prepovedano govoriti o tem, kar se je v resnici dogajalo »na terenu«. Na stara leta, ko so mnogi že z eno nogo v grobu, pa so marsikateri, čeprav ne javno, o takratnih razmerah tudi spregovorili. Takole povejo:
Vse komande so nam dajali srbski poveljniki, ki jih je srbski okupator vrinjal na položaje v »naših« partizanskih vrstah. Samo oni so bili tisti, ki so odrejali likvidacije in represalije nad civilnim prebivalstvom. Njihova glavna naloga je bila izdaja slovenskih partizanskih čet okupatorju, hkrati pa tudi netenje državljanske vojne med Slovenci, za velesrbske cilje. Mimo srbskih ukazov nisi smel, kaj šele, da bi nad nečem negodoval. Bil si takoj usmrčen.
Z nami so komunicirali samo v srbskem jeziku in vsa povelja so bila v tem jeziku. O tem, kako so srbski vrinjenci med partizane sodelovali z Nemci in Italijani, se ve marsikaj. Srbi so se o spopadih med partizanskimi in okupatorskimi četami vedno dogovorili vnaprej. Praktično so nas ves čas izdajali in z nami manipulirali. Imeli so tudi znak, po katerem jih je lahko okupator z dalnjnogledom prepoznal od daleč, tako da nanje ni streljal. Bili so vedno na konjih ter vidno odmaknjeni od partizanske čete. Našim četam so dajali direktive za nesmiselne napade na okupatorja, ki je bil na to že pripravljen in nas je na ta način vedno znova ulovil v obroč. Zajete slovenske partizane so Nemci ponavadi kar sproti polikvidirali in se v maščevanje za napad znesli še nad civilnim prebivalstvom.
Partizanstvo ni bilo povezano z rusko Kominterno. Nobenih direktiv nismo prejemali od tam, nobenih naročil za umore, nobenih seznamov in evidenc jim nismo predajali...... Zanimivo in značilno je, da niso niti Nemci niti Italijani nikoli likvidirali kakega Srba.
V 7. korpusu je deloval na primer srbski poveljnik Pero Popivoda. Vsi vosovski kolegi so se ga bali, saj je Slovence odkrito sovražil. Izdajal je ukaze za mnoge likvidacije slovenskih partizanov, celo znotraj samega VOS-a. Podobno je bilo tudi v drugih štabih. – Takšna je v resnici »idila« o hrabrih partizanih.
Postaja vedno bolj jasno, da je proslula VOS samo sledila navodilom in tudi dejanskim ukazom srbskih vrinjencev med partizane. Ukazi so prihajali iz ozadja, v katerem niso bili ne Rusi ne komunisti in ne Američani, ampak samo srbska kontra-obveščevalna in njena prostozidarska klika.
Njihova navodila je izvajal aparat VOS-a, oni pa so se, nevidni za javnost, držali v ozadju. Enako je tudi danes, ko nasledniki pripadnikov VOS-a, ali SDV ali Ozne itd. (predvsem stara LDS in SD, pa tudi vrinjenci med »desničarske« stranke), držijo na Slovenskem v rokah vso oblast, medtem ko je velesrbsko in prostozidarsko ozadje še vedno isto. To je za tistega, ki ga zanima resnica, povsem jasno razvidno iz njihovi dejanj. Na primer iz zadnje razprodaje druge največje slovenske banke, ki jo je za domačo in tujo mafijo pripravil prostozidar Andrej Bajuk (Le monde est petit, n'est pas?)
J.K.
12.decembra 2007 :
Zadeva: Narodna zavest in domovinska vzgoja mladih
Ob izidu
knjige Črni bratje, povest in resnična zgodba
(in naše opombe)
Spoštovani Goriški panterji,
z vašim načinom objave povzetega prispevka, objavljenega 24.6.2006 na spletu, se ne morem strinjati iz naslednjih razlogov:
1. Objavili ste mojo sliko in prispevek brez moje vednosti in odobritve.
Med samim besedilom mojega prispevka ste zapisali vaše pripombe, ki nimajo pomembne zveze z vsebino prispevka in so zavajajoče. Tudi glede na formalno plat vašega izražanja, da vpisujete vaše opombe med besedilo mojega prispevka, se mi zdi nekorektno in neetično, saj ste s tem izmaličili članek
Sem odločno proti temu, da na prispevek, ki govori o narodni zavesti in domovinski vzgoji mladih v današnjem času, navezujete neke politične ocene iz polpretekle zgodovine in ustvarjate brez potrebe psihozo češ, da srbska KOS še deluje na postopni likvidaciji Slovencev. Srbija ima probleme s Kosovom ne pa s Slovenci. Veliko delavcev iz prejšnje skupne države, ki so delali tu, živi sedaj v Sloveniji. Ti najverjetneje niso srbska KOS. So v veliki večini slovenski državljani, ki so srečni, da preživijo mesec.
V odstavku, na katerega se odzivate s pripombo: (Op. GP: Tisti “smo” se ponavlja že več kot pol stoletja, medtem ko avtorica dobro ve, da je že iz partizanski časov v ozadju srbska tajna služba Kos, ki deluje na postopni likivdaciji Slovencev), sem govorila:
Dandanes se sprašujemo ali je domoljubje in domovinska vzgoja vrednota, ki naj bi jo negovali tudi v šolah in učili mlade ideološko neobremenjene zgodovine, ki je omogočila narodovo preživetje, in jih vzgajali v duhu narodne zavesti. Za preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja in blagostanje, ki ga želimo dajati svojim otrokom in ga zapustiti našim rodovom; za preživetje in obstoj nekega naroda je pomemben duhovni prostor in kulturno ozračje, v katerem vzgajamo mlade z občutkom narodne zavesti, da so ponosni na to, da so Slovenci in da znajo braniti svojo identiteto, svoj jezik, svoje ozemlje, svoj prostor v katerem živijo, tradicionalne vrednote ter svoje narodnostne in narodove pravice.
Kot prvo je pomembno, da negujemo in spoštujemo svoj materin jezik. Kakšna bo naša zgodovinska usoda kot naroda, če bomo naš materin jezik kar naprej pačili s tujkami. Tuja imena in naslovi firm slovenskih podjetij, tujke in popačenke, ki mrgolijo v časopisih, strokovnem jeziku in vsakdanjem življenju, kažejo na to, da smo zanemarili duhovno bogastvo in vsebino našega slovenskega jezika in da izpademo bolj imenitni in svetovljanski, če uporabljamo v našem poslovnem življenju in tudi v občevalnem jeziku tujke. Kakšno bodočnost ima lahko narod, če zanemarja svoj bogat duhovni zaklad, svoj materin jezik.
Vsak kulturni narod je ponosen na svoje lepe, izbrane, blagoglasne besede svojega jezika, svoje literature in književnosti. Prav gotovo se dandanes lahko zamislimo nad popačenkami ali barbarizmi, ki se vnašajo v naš jezik. Koliko robatosti in vulgarnosti prinašajo nekateri izrazi, ki posurove duha in srce in nas kot pripadnika svojega naroda popolnoma razvrednotijo. Zavedati se moramo, da je besedna uglajenost našega maternega jezika dostikrat posledica duševne uglajenosti slovenske duše. Včasih beremo takšna skropucana besedila, da je to popolnoma neumljivo in nikjer ni opaziti tiste narodne zavesti, da bi kdo rekel: »Tako pa že ne boš pačil maternega jezika, to ni sprejemljivo, to je v nasprotju z narodovimi vrednotami«. Očitno je, da postaja vse to užitno in da slabi vzgledi vlečejo. S takšnim duhovnim vzdušjem in kulturno mlačnim ozračjem že ne dajemo mladim rodovom dobrih zgledov. V svoji mladi državi tako ponižujemo svoj jezik in svojo kulturo, ogroža nas narodna mlačnost, ravnodušnost in nezainteresiranost do vrednot, ki bi nam morale biti svetinja.
Goriški panterji na zadnji odstavek odgovarjajo: Spet “ne dajemo”, torej Slovenci Slovencem, znova lažno samoobtoževanje, zato da se prikrijejo stare direktive iz Bg.)
Malec - odgovor: To kar se dogaja dandanašnji z maternim jezikom, izhaja iz duhovnega vzdušja in kulturno mlačnega ozračja v naši družbi, kjer prevladuje potrošništvo na škodo duhovne zavesti. S tem mladim rodovom ne dajemo dobrih vzgledov. Kdo pa vnaša razne tujke in tuja imena firm ter popačenke v naš materni jezik, če ne mi sami, največ pa tisti novodobni bogatini, ki so si pridobili bajno bogastvo s tranzicijo narodovega premoženja, obogateli s certifikati, nekateri so odnesli narodovo premoženje v tujino. To niso stare direktive iz Beograda, temveč politika novodobnih tajkunov, ki jim za duhovno vzdušje, slovensko kulturo in naš jezik ni prav veliko mar.
Malec piše: Te
dni je bila na Primorskem predstavljena knjiga »Črni bratje«, in
sicer povest Franceta Bevka in resnična zgodba dr. Mire Cenčič, ki
sega v davno leto 1930. Knjigo je izdala Rodoljubna organizacija
TIGR. Vsem osnovnim šolam v Sloveniji in zamejstvu bo podarjeno
ustrezno število izvodov, da bodo mladi brali in bolj spoznali to
resnično zgodbo, ki bo pozitivno vzgojno vplivala na oblikovanje in
spodbujanje čustev narodne zavesti mladine in ljubezni do svoje
domovine ter svojih krenin.
Za boljše razumevanje te zgodbe bom posredovala bralcem sklepno
misel knjige, ki jo je zapisala dr. Mira Cenčičeva:
Dr. Mira Cencič piše:
Črni bratje so bili skupina mladostnikov, ki se je oblikovala in
organizirala spontano, brez sodelovanja odraslih in brez vedenja
staršev. V tej druščini gre za otroke, ki si so zavestno opredelili
za upor. Odločili so se za narodnoobrambno delovanje, se upirali
raznarodovanju in terorju s hotenjem ohraniti slovenstvo. Delovanje
druščine je temeljilo na narodni pripadnosti in narodni zavesti,
brez vsakršne politične ideologije. Organizirala se je na robu
narodnostnega ozemlja v Gorici, kjer se je od zavedanja narodne
istovetnosti bil boj za veljavo narodnostnih pravic Slovencev, dolgo
najštevilnejše narodne skupnosti v tem mestu.
Italija je vodila raznarodovalno politiko ob zahodni meji, zlasti v
Trstu in Gorici, odkar se je na tem ozemlju oblikovala italijanska
narodna zavest, še bolj pa, ko se je oblikovala država Italija. Zlo
se je močno povzpelo z razraščanjem gibanja »Italia irredenta«, ki
je spodbujal boj za »osvoboditev še neodrešenih dežel«, v katero je
spadalo tudi Slovensko Primorje, ki ga po njihovem mnenju zasedajo
brezoblične plemenske množice, ki naj jih civilizira nosilec rimske
kulture. Tako je bil celim generacijam podan v zibelko miselni
vzorec »barbaro slavo«.
S koncem Avstro-Ogrske in s priključitvijo velikega dela slovenskega
narodnostnega ozemlja k Italiji se je ta boj še bolj zaostril.
Mussolini je to filozofijo le grozljivo razširil in uresničeval z
načrtnim in surovim raznarodovanjem in terorjem ter zaničevanjem
Slovencev kot pripadnikov kulturno in zgodovinsko manjvredne etične
skupnosti – skupine tujerodcev. Italijanska oblast je na čelu s
fašistično stranko postopoma uničevala vse slovenske javne zavode,
gospodarske in kulturne ustanove, društva in časopise.
Raznarodovalni pritiski so spodbujali narodni odpor, ki je potekal
najprej legalno po prosvetnih društvih in drugih družbenih
organizacijah, nato napol legalno po prosvetnih društvih in drugih
družbenih organizacijah, nato napol legalno v Cerkvi pri bogoslužju
in pri verouku ter preko
posameznih bodrilcev: pevovodij, voditeljev športnih društev, dijaških združenj, učiteljev, ki so skrbeli za širjenje lepe slovenske pisane besede.
Ko se javno ni dalo več ničesar storiti, so se narodnjaki povezovali v podtalnih organizacijah, med katerimi sta bili najbolj organizirani in najbolj množični Krščanska socialna skukupina – Tajno društvo primorske duhovščine ter narodnoobrambno gibanje TIGR, ki je zajelo domoljube, kjer ni imela primata nobena stranka in nobena ideologija. Po teh vzorcih so se organizirali tudi naši mladeniči.
Korenine upora
so bile ljubezen do domačega jezika in kulture ter obupne razmere v
do skrajnosti naelektrenem ozračju.
Črni bratje so imeli sposobnost in hotenje upreti se in izzivati
genocidno naravnanost fašističnih oblasti. Svoje namere so
uresničevali spontano po vzoru TIGR-a – na način, ki je bil za tisti
čas značilen: podtalna pisna propaganda z letaki in tiskom in
opozorilne dejavnosti.
Organizacija je nastala v jeseni leta 1930. To je bil čas, ko so
bile Slovencem odvzete že vse pravice, vse legalne možnosti za
narodnostno ohranitev. Čas, ko so po ječah trpeli številni
narodnjaki in ko so bili v Bazovici ustreljeni v hrbet voditelji
tržaškega TIGR-a. Ponižanje je rojevalo odpor in sovražnost do
potujčevanja in vseh oblik raznarodovanja tudi pri mladih.
Iz virov je razbrati, da je bilo v gibanje vključenih najmanj
osemnajst mladih. Iz pregleda šestnajstih aretiranih pa je razvidno,
da je bil en član star 13 let, pet članov 15 let, šest članov od 15
do 18 let in štiri nad 18 let. Doma so bili: 4 iz Podbrda, 2 iz
Gorice, 2 iz Podgore, 2 iz Solkana, 2 iz Bovca, 1 iz Grahovega, 1 iz
Brd, 1 iz Vrtojbe in 1 Mosta na Soči. Od tistih dveh, ki nista bila
aretirana je bil eden iz Gorice in eden iz Pevme. Po poklicu so
bili: 8 dijakov, 3 trgovski pomočniki, 2 krojača, 2 mehanika, 1
čevljar in 2 dijaka, ki nista bila aretirana.
Organizacija je delovala le kratek čas. Po treh mesecih so ji prišli
na sled. Odkritje te mladeniške uporne druščine je vznemiril ves
italijanski policijski aparat. Goriška kvestura je bila na nogah.
Policija je slavila veliki uspeh. Rim se je zdrznil. Policijske
dejavnosti, zasliševanja, mučenje so trajale več časa. Dokler se sam
Mussolini ni zdrznil ob misli, da afera daje vtis, da šestnajst
mladeničev ogroža državo in se oblast boji, da jim bodo »prevrnili
škorenj«. Ta pomislek in tragedija z najmlajšim članom je spodbudila
pomilostitev.
Toda za oblast so ti mladeniči do konca okupacije ostali nevarni
iredentisti, slavofili, nasprotniki fašizma, ki zmorejo kriminalna
dejanja, zato so bili nadzorovani, preganjani, konfinirani in
zaprti.
Ponuja se vprašanje, kakšen smisel je imel ta upor, ali se je ta
upor obrestoval? Se je mladim fantom splačalo? Ti dijaki iz
materialno dobro stoječih družin, izšolani v italijanskih šolah, bi
imeli tudi v tedanjih razmerah ugodno materialno perspektivo, če bi
se pustili potujčiti. Ali se je torej splačalo? Za njih osebno
gotovo ne. Vsi fantje so v obeh režimih, fašističnem in
komunističnem drago plačali ta edinstveni upor proti raznarodovanju.
Življenje večine je ganljivo tragično. Toda z narodnega vidika je
tudi ta upor doprinesel k ohranitvi narodne identitete na Primorskem
in k pripravljenosti, upreti se z orožjem. Pokazali so zdravo
življenjsko moč. Zbrali so tisto pot, ki nam je kot narodu omogočila
preživetje. »Bili so iskra, ki je z drugimi iskrami tlela, da se je
slednjič zanetil požar splošne vstaje in je prišlo do osvobojenja.«
Zlo mine, narod in domovina ostaneta.
Zgodbe so materialni nosilec spomina slovenskega in tudi evropskega 20. stoletja. Hkrati so vest zgodovine, ki ni znala demokratično presojati vrednot humanizma in patriotizma. Črni bratje so bili v povojni zgodovini prav tako zamolčani kakor TIGR. Nekateri člani druščine mladih upornikov so živeli med nami, a zanje nismo vedeli. V spomin na številne fašistične zločine so se po vojni postavljala obeležja, Črni bratje in Mirko Brezavšček so ostali pozabljeni. Mirko Brezavšček je verjetno pod fašizmom prva mladoletna žrtev v evropskem merilu, ki je onemogla pod bikovko zaradi zvestobe domovini. Dolžni smo mu postaviti obeležje, ki bi ga obiskovala šolska mladine, obeležje, ki bi sporočilo mlajšim generacijah zgodovinsko resnico in dajalo zgled domoljubja.
Goriški panterji: (Op. GP: Znova “bili zamočani”, ne da bi bila navedena partija, kateri je dajala direktive srbska Kos. Kakšno sprenevedanje!).
Malec - mnenje: Namigujete na sprenevedanje avtorice, ker avtorica naj ne bi navedla izrecno to kar pričakujete, da naj bi partiji dajala direktive srbska Kos. Pričujoče delo avtorice je bilo osredetočeno na raziskovanje zgodovinskih dejstev o obstoju in delovanju črnih bratov v času fašizma in avtorici dr. Miri Cenčičevi se kot hči črnega brata lahko samo globoko zahvalim za njeno opravljeno delo. Očitati temu požrtvovalnemu delu sprenevedanje, je milo rečeno, nesramno. O zamolčanosti in nezamolčanosti črnih bratov je bilo že toliko črnila prelitega v medijih, da je vsak komentar na tem mestu odveč. Tiste, ki naj bi se sprenevedali, morate poiskati drugje, ne iskati sprenevedanja pri dr. Miri Cencič.
Dr. Mira Cencič:
Tragičnost
večine članov druščine Črni bratje nazorno kaže, da so bili žrtve
treh totalitarnih režimov 20. stoletja: fašizma, nacizma in
komunizma. Vzroki za duhovno in telesno uničenje mladih domoljubov
pri obeh okupatorjih, Italijanih in Nemcih, je jasen in pregleden.
Uničenje Slovencev kot naroda je bilo načrtno in sistematično.
Nerazumljivo je, zakaj so nekateri mali uporniki, ki so prestali
kalvarijo preganjanja, mučenja, konfinacij, zaporov, potem ko je
»zasijala svoboda« prostovoljno šli na tisto stran, ki je ostala pod
okupatorjem, proti kateremu so se borili s tolikšnim idealizmom.
Nepregledni in nejasni so vzroki, zakaj je partijska oblast te mlade
domoljube označila kot nacionaliste in izdajalce. Razumevanje tega
zahteva odstiranje in razvozlavanje zapletenih političnih in
ideoloških razmer medvojnega in povojnega časa.
Goriški panerji: (Op GP: Tukaj se avtorica spet dela nevedno, vzroki so namreč jasni: Ni šlo za slovensko partijsko oblast, temveč za direktivo iz Bg.)
Malec - mnenje : Raziskovanje razmerij med državno, če hočete srbsko in slovensko partijsko oblastjo presega okvir raziskovanja danega primera o Črnih bratih. Direktive partije so potekale hierarhično po načelih partijskega centralizma in so se na raznih ravneh političnega odločanja o usodi posameznih skupin in posameznikov sprejemale parcialno. O tem bodo povedali svoje zgodovinarji. Avtorica je posebej jasno poudarila, da so vzroki zakaj je partija označila mlade domoljube kot nacionaliste in izdajalce, nepregledni in nejasni in da se za razumevanje tega zahteva odstiranje in razvozlavanje zapletenih političnih in ideoloških razmer medvojnega in povojnega časa, kar nedvomno spada v domeno zgodovinskega raziskovanja tega časa. Očitek in namigovanje avtorici, da se dela nevedno, je za demokracijo nenavaden, saj bi prej sodil v totalitarni režim kot pa v demokratične odnose.
Dr. Mira Cencič:
To je tistega
časa, ko domoljubje ni bilo vrednota zaradi utopične ideologije
proletarskega internacionalizma in ideje bratstva in enotnosti
jugoslovanskih narodov. Hkrati pa tudi zaradi razlaščanja imovine
tudi takih »kapitalistov« kot so bili vaški trgovčiči in
gostilničarji.
Za mlade upornike je bilo razočaranje dvojno: zapravili so mladost,
izgubili so svoj socialni status, a žrtve za narod niso imele cene.
Taka praksa je povzročila Slovencem kot narodu neprecenljivo škodo.
Zadnji čas je, da zavzamemo do te teorije jasno stališče: Črni
bratje niso bili nacionalisti v slabem pomenu besede, tudi tisti
partizani, ki so črpali moč za premagovanje lakote in trpljenja v
gozdovih iz ljubezni do domovine niso nacioanalisti, tudi vsa naša
književnost s Prešernom, Jenkom, Gregorčičem in Kosovelom nima
nobenega nacionalističnega greha.
Goriški panterji: (Op GP: Ali je treba to še posebej poudarjati?)
Malec -
mnenje: Zares ne vem zakaj se Goriški panterji sprašujete zakaj je
treba posebej poudarjati določena zgodovinska dejstva, ki povezujejo
in osvetljujejo tedenje razmere in povezujejo avtoričino delo v
celoto..
Dr. Mira Cenčič:
Naša narodna zavest, naš nacionalizem nikoli ni imel negativnih značilnosti, ker ni usmerjen proti nikomur. Nikogar ne ogroža in ne poveličuje lastnega naroda na škodo drugih. Nacionalnost ne more biti pripadnik maloštevilnega naroda, ki se vedno le brani, ki ga je evropska zgodovina 20. stoletja obsodila na smrt, ki je prav v tem stoletju izgubil dobršen del svojega ozemlja in na njenih mejah še sedaj ni miru.
Goriški panerji: (Op. GP: Res naivno in smešno, “zgodovina” ga je obsodila na smrt in ne režimski zgodovinarji z njenim ponarejanjem!)
Malec - mnenje: Ali niso bili uperjeni fašizem in dogodki druge svetovne vojne v genocid slovenskega naroda? Tu mešate zgodovinarje in dogodke evropske zgodovine 20. stoletja. Nonsens. Kar je ponarejenega, si na temelju dokazov prizadevajte popraviti. Za resnicoljubnost si moramo prizadevati vsi, ne da bi se obkladali z naivnostjo in smešnostjo.
Dr. Mira Cencič:
Za nas Slovence tudi v današnjem času nacionalizem ni nevaren, temveč nas, po dolgem obdobju brez domovinske vzgoje, ogroža narodna mlačnost, ravnodušnost, nezainteresiranost, ki se zaskrbljujoče udejanja v družbenem in političnem življenju.
Goriški panterji:(Op. GP: Spet sprenevedanje, “nas ogroža, kar sama od sebe! Koga le namerava avrtorica pretentati?!)
Malec – mnenje: Ali nas danes ogroža kakšen narod s svojim nacionalizmom, s svojim prepričanjem o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanji za uveljavitev svojih koristi, ne glede na pomen naše države, je kdo do nas surovo brezobziren, napadelen in sovražen, kot je bil n. pr. fašizem? Zakaj bi avtorica ogrožala svoj narod kar sama od sebe, koga pretentala? Za takšne težke obtožbe sploh ne vidim nobenega pravega temelja. Ogrožamo se sami sebi na način, kot je zgoraj avtorica navedla.
Dr. Mira Cencič:
Potreben je
preokret, ki naj javnost opozori, da je konec nekega obdobjia in
začetek novega. Potrebni so nam ideali Črnih bratov, tigrovcev,
partizanov in drugih narodnjakov. Potrebujemo njihovo moč ljubezni
do svoje zemlje in slovenske besede, ki jim jo v viharnih časih niso
izruli iz srca ne z udarci, ne s pljunci in ne s streli.
Reševali so jo iz preteklosti v sedanjost. Branili
in ohranili so svoj jezik za Evropo 21. stoletja.
V svoji lastni državi pa ponižujemo svoj jezik in svojo kulturo. V
pogovornem jeziku je še komaj najti kak slovenski pozdrav. V večini
javnih napisov beremo tuje popačenke, v strokovnem jeziku mrgoli
tujk, ki kvarijo melodijo in blagozvočnost naše besede. Bolj bi
morali ljubiti svoje domove in skrbeti zanje, varovati domačo
zemljo, kjer so se naši dedje stoletja ruvali s kamenjem, se tepli z
burjo in snežnimi viharji, da so ustvarili ta raj pod Triglavom, da
bi ga zapustili bodočim rodovom.
Goriški panterji: (Op. GP: Spet “ponižujemo”, ponovno samoobotoževanje! Torej smo Slovenci kar sami od sebe protislovenski? Pavel Ferluga, na primer, je po naročilu Kos-a celo objavil v Demokraciji, da imamo Slovenci “zločinski nagon”)
Malec – mnenje: Da, upravičeno. Poleg vsega naštetega še prodajamo našo zemljo Italijanom za zidanje stolpnic na vasi (Kras, Planina pri Ajdovščini, itd.). Ker ste v naslovu povedali, da sem pesnica in sončna osebnost leta 2006 (pravilno je leta 2005), vam posredujem pesem, objavljeno 10. decembra 2007.
KRAŠEVCI FOREŠTI
Tomaj je zajel
zakon karme,
ki biva v duhovnem spominu.
Pojoči bori kličejo Srečka Kosovela,
naj vstane in najde s šibo
bajalico Kraševcem mir.
Nikoli ne bo vse pobrano.
Nekaj bo tudi ostalo, da se bomo
usedli za hrastovo mizo.
Vsaj nekaj malega za spomin.
Kakšen vonj po domačih jedeh.
Če ne boste postali forešti.
Oh, travica zelena,
oh, kravica rejena!
Hvala, da smo letos lahko vohali
travnike cvetoče in nabirali brin.
V vrtcih lahko vse razložiš.
Tomajcem ne moreš.
Trden kraški značaj.
Pod dračjem so mravlje,
po borovcih lubadarji,
ob štorih košare gobanov.
Makaronada s panceto na vasi
odkriva posebno veselje.
Pozlačeno politiko z velikim
rdečim teranovim rubinom na čelu
kitajskega cesarja.
Enega sem videla, ki je scuzal
kost pršutu in domačinu prst.
Ljubim te Primorska.
Zate si dlani ožulim, če je treba.
O kraška burja, razpihaj sive kosme
v laseh in ohrani beli žepek
in materino dušico na poljih.
Kraška gmajna je žalostna.
Teranovo trto bodo sadili sredi
močvirnatega barja!
Če bo zmanjkalo zemlje,
se bodo Kraševci naslonili na blok
in spali stoje. Ko bo vsa gmajna
poseljena, gredo lahko na tuje.
Kar jezite se, samo da bo
v kovarstvu velikih interesov
novega cesarstva lepo.
Nič ni kakor čas čakanja,
ko se knjiga zgodovine
Kraševcem šele piše.
Znana kraška publicistka, prevajalka in pisateljica gospa Jolka Milič (Primorske novice, 3. 12.2007) pravi: "Rekli so, da bi se Srečko Kosovel obrnil v grobu. Ni res. Če bi prišel nazaj, sploh ne bi spoznal, kam je prišel... Danes prepričujemo prepričane. Jaz bi hotela tukaj slišati tiste, ki hočejo Tomaj pozidati." Kritična je bila tudi do občine; "Občine imajo še mentaliteto prejšnjega režima, da je vse njihovo in da se lahko vse proda. Mi moramo čuvati, da občina nima svojih krempljev povsod. Če se bomo prodali, se bomo samo enkrat. Če bomo govorili po italijansko, naj Italijani le pridejo. Sami bomo krivi!"
Dr. Mira Cencič:
Svojo
prihodnost moramo graditi s pomočjo zgodovinskega spomina. Ceniti in
razvijati moramo svojo resnično narodno zgodovino in jo vsaditi v
srca mladih, da ne bodo nasedli tistim, ki hočejo dokazati, da smo
narod brez zgodovine in korenin. Mladi naj vedo za naše junake.
Organizacija TIGR in druščina Črni bratje mora preiti v šolske
učbenike. Ponosni bomo, da smo se prvi v Evropi organizirano uprli
fašizmu in narodnemu izginotju, in svet naj ve, da se je naš
plebiscit za domovino Slovenija začel že v dvajsetih letih
prejšnjega stoletja.
Razčistiti je potrebno z novimi prikritimi oblikami
internacionalizma, ki se v tem času, ko je proletarski
internacionalizem propadel, pripravljajo v našem prostoru kot
multikulturnost ali skrajni liberalizem. Tudi ti pojavi so nevarni.
Poznati moramo prikrit nacionalizem naših sosedov in se realno
soočiti z njim, saj ni vedno tako čist in nedolžen kot pri
Slovencih. Vedeti moramo, kdo nas ogroža in kdo podcenjuje, vedeti,
da je nauk o ksenofobiji čisto zavajanje, očitki o nestrpnosti
Slovencev pa neutemeljeni.
Goriški paneterji: (Op. GP: Avtorica naj v tem pogledu odkrito naslovi svoj poziv na vlado in politične stranke, predvsem na prosrbski LDS in SD. Naj torej v svojih stavkih ne uporablja trpnega tvorni način, ki zahteva tudi osebek, tako da krivcev za takšno stanje ne prikriva!)
Malec – mnenje in vprašanje: Zares mi ni jasno kaj mislite povedati s tem, ko pozivate avtorico dr. Miro Cencič naj naslovi poziv na razne politične inštitucije, predvsem pa na prosrbski LDS in SD. Srbi imajo veliko problemov sami s seboj in se z našimi travmami nimajo časa ukvarjati. Glede na vaš pogum pri izrekanju sodb, bi bilo pričakovati, da bodo zagnani komentatorji Goriških panterjev kar sami odkrili krivce, na katere merijo. Odkrivanje razno raznih krivcev bi presegalo namen avtoričinega dela, v katerega je vložila veliko pozitivne energije, doktrine in etične obravnave. Avtorica je opozorila na prikrite oblike internacionalizma, kar dejansko pomeni, da se pod krilatico prizadevanj za sodelovanje med narodi in državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti, lahko skrivajo tudi prikriti interesi kot multikulturnost ali skrajni liberalizem ter nacionalizem naših sosedov. Ti pojavi niso izjema in so prisotni povsod pri močnejših narodih nad šibkejšimi oziroma manjšimi narodi in je zato njeno opozorilo umestno.
Goriški panterji: Op. GP: Zaključek tega sicer lepega izvajanja je nadvse ganljiv in poučen.
V lublanskem tisku bi rekli “apodiktičen”, to je, ne trpi ugovora. Zares, eno sàmo pozivanje in samoobtoževanje! Sicer tudi to ni brez pomena. Obe dami, bodisi Tatjana Malec kot Mira Cenčič, zaslužita vsaj neko priznanje za njun trud. Toda ob vsem njunem prizadevanju smo še daleč od resnice, ki za niju očitno velja samo za pol stoletja nazaj, ne pa za današnji čas. Na račun današnjih razmer prežema vse njuno pisanje tiho geslo “Previdnost je mati modrosti!”. Če pa se s pisanjem že izpostavljata, potem naj tudi v taki ali drugačni obliki pokažeta na krivce, ki so odgovorni za stanje, v kakršnem smo danes. Brez tega njuno prizadevanje, ob vsej dobri volji, nima nobenega haska!
Spoštovani Goriški panterji, tako-le bom zaključila svoje misli:
cenim vsa dobronamerna prizadevanja pri obravnavanju in razjasnjevanju zadev, vendar z vašimi pripombami in podtikanji o samoobtoževanju, ogrožanju, pretentanju, prikrivanju, zamolčanju in podobnem izrazoslovju ste naredili medvedjo uslugo sami sebi, saj bo vsak normalen človek zlahka ugotovil, da ste prenapeti in nestrpni ter ekstremistično kritični in neobjektivni do avtoričinega prizadevanja in truda, ki ga je vložila v svoje delo o črnih bratih. Če že navajate, da si dami zaslužita “vsaj” neko priznanje, vam tega ne bi mogla pritrditi, ker je v vaših pripombah veliko nesmislov in tendencioznosti, ki za razumevanje problematike in sožitje ljudi niso koristna. Lahko vam rečem le, da niste bili dorasli razumljenju namena knjige o Črnih bratih, ki je bila izdana z domoljubnimi in resnicoljubnimi nameni.
Govorite, da ste še daleč od resnice. Ne vem kaj bi še radi zvedeli o črnih bratih. O nedavnem dogajanju v zvezi s črnimi brati zaradi nepoznavanja te problematike, je bilo veliko zapisanega tudi v medijih. Očitno niste samo vi, ki bi želeli delati iz tega politiko, so bili že drugi na tej poti pred vami. To se mi upira. Prav gotovo, da niste vsega prebrali ali pa izzivate. Sicer pa ni bil namen knjige o črnih bratih razjasnjevanje okoliščin, ki ne sodijo v dobo fašizma, v leto 1930, temveč v današanji čas, kajti črni bratje so delovali v nekem času, ki je bil za narodnostno samobit odločilen in fenomen je v tem, da so se mladeniči, še skoraj otroci, uprli fašizmu. Tudi usode teh ljudi, ki so bili nekoč črni bratje, vam niso povsem jasne in vam niso znane usode njihovih družin, ki so trpele. Kot hči črnega brata ne dovolim prav nikomur, da iz kosti mojega očeta dela politiko.
Povezovanje stanja, v kakršnem se nahajamo danes s črnimi brati izpred 77 let, je čisti nonsens. Vi lahko ocenjujete, da kar je zapisanega o črnih bratih, da nima nobenega haska. Vaše politiziranje res ni nikomur kasnilo. Ne vem kaj ste sploh hoteli doseči z vedenjem o srbskemu Kosu. Pojdite v zgodovinski inštitut in se pozanimajte. Na račun današnjih razmer v povezavi s svojim očetom - črnim bratom sem se v medijih opredelila s pokončno držo, kakršno si moj oče po vsem prestanem trpljenju in krivicah zasluži. Če se malo potrudite, lahko dobite v arhivih vse prispevke in inforomacije, ki so dosegljive javnosti.
Vaša pripomba pod prispevek o usodi mojega očeta – črnega brata na vaših straneh za kritične bralce, ki se glasi: (Op. ur. Napis v podnaslovu k sliki je nedvomno zavajajoč. Očetu Tatjane Malec »bratovščina Črni bratje ni usodno zaprla poti v prihodnost«. Avtorica očitno zamenja posledico z vzrokom in za nesrečno usodo svojega očeta okrivi Črne brate. Po življenju pa mu je očitno stregla KOS in ona to nedvomno ve!. Če ne more povedati po resnici, naj raje molči.) me je globoko užalila.
Potvarjate
smisel moje izjave, s katero sem želela povedati, da ker je bil moj
oče, star komaj 17 let, izključen iz šole zaradi članstva v
bratovščini Črni bratje, mu je bila zaprta pot za nadalnji študij,
zaprta mu je bila pot v prihodnost. Poleg tega je bil s strani
fašistične policije in škvadristov stalno spremljan, nadzorovan in
tudi dolgo zaprt v fašističnih zaporih. Ni potrebno, da mene učeno
poučite kako sem jaz zamenjala posledico z vzrokom in za nesrečo
svojega očeta okrivila Črne brate. Moj oče je bil prostovoljno črni
brat, vezala jih je prisega in prosim ne podtikajte neumnosti. Kdo
je mojemu očetu stregel po življenju po prihodu iz Dachaua, je bilo
z imenom in priimkom zapisano v medijih. O svojem očetu bom
objavila, kar je pomembno za javnost, na svoji dinamični spletni
strani poezije, ki bo v začetku leta 2008 na spletu. Napisali ste,
da če ne morem povedati po resnici, da naj raje močim. Nihče mi
nikoli ni zaprl ust in tudi vi, spoštovani Goriški panterji, mi jih
ne boste. Govoriti o resnici je moja pravica in dolžnost.
Skladno z določbami zakona o medijih prosim, da to moje pismo in
odgovore v celoti objavite na svojih spletnih straneh. Odločno
protestiram proti vsakršnemu zavajanju javnosti.
S spoštovanjem
Datum: 12. 12. 2007
Hči črnega brata
Tatjana Malec, Koper
GP: Glede na določila zakona o tisku bi bili dolžni objaviti le odgovore ge. Tatjane Malec na tiste točke, ki jih v našem članku o TIGRu in o Črnih bratih oziroma svoje očetu zavrača. Ne pa tudi njenih mnenj, ki po obsegu daleč presegajo zastavljeni problem. Njihovo branje je skorajda mučno, vendar jih izjemoma objavljamo, ker so za vso primorsko javnost zanimiva, kakorkoli jih že kdo presodi.
Tisti inkriminirani stavek o njenem očetu, v katerem je, verjamemo da nehote, zamenjala posledico z vzrokom, se sam po sebi ne more razumeti drugače. Napoved njene lastne spletne strani, ki bo startala v začetku 2008 vsekakor pozdravljamo. Želeli bi pa, da bi vsebovala kaj več kot zgolj poezijo.
12.decembra 2007 :
V Primorkem dnevniku (11. decembra, 2007) se je prizadevna Lelja Rehar Sancin spoprijela z dvoumim izražanjem, ki se nanaša na različno razumevanje ure, Na primer za 10.30 rečejo na Tržaškem, pa tudi še kje na Primorskem po italijanskem zgledu, ob »desetih in pol«. V Sloveniji pa ob »pol enajstih«. Reharca trdi, da vsled tega prihaja do nesporazumov, ker bi na sestanek, napovedan za »pol enajstih«, prišel primorski človek ob 11.30. Ženska seveda pretirava, saj pač mora nekaj zapisati v sestavek, ki ji ga gotovo dobro honorirajo. V svojem sestavku pa avtorica ne more mimo neke splošne paranoje, ki je dokaj razširjena med polizobraženci. Izraz »pol enajstih« naj bi bil tvorjen po nemškem zgledu. Odkod ona to ve? (Ja, es muß auch solche Käutze geben!). Kot slavistka ali slovenistka bi morala biti bolj strokovna, ne pa se posluževati stare »metode«, s katero so nam domači polizobraženi hlapci vtepali manjvrednost in vse izraze, ki imajo kake dvojnike v nemščini, razglašali za nemške. Mogoče ima Reharca v smislu iste metode tudi besedo »mama« (it. mamma) za tvorbo po italijanskem zgledu?
(Opazovalec)
26.novembra 2007 :
Dragi prijatelji!
Povsem po naključju sem našel to vašo stran. Prijetno me je presenetila velika objektivnost in strpnost vašega pisanja. Predolgo bi bilo naštevati vse članke, ki sem jih z zanimanjem prebral in ki so mi odkrili marsikaj novega, posebno iz dogajanja v naši prelepi in večkrat zapostavljeni Primorski.
Dovolim pa si eno samo pripombo, ki jo prosim, ne vzemite za slabo: Imenujte glavne krivce za toliko gorja in nesrece med nami po njihovem pravem in polnem imenu: KOMUNIZEM IN FAŠIZEM. Pod temi blodnimi idejami so trpeli tudi mnogi Italijani in mnogi Srbi in se mi zdi zato škoda, da ne bi jasno povedali, kdo nas je poskušal in se poskusa uničiti nas kot ljudi in kot Slovence.- Korajžno naprej v borbi za svobodo in resnico!Bog vas živi! - Marjan
Op. ur. Komunizem in fašizem? Kje sta že? Mi zavračamo vsakršen –izem, in s tem tudi današnje oblike ideologije nasilja, ki usužnjuje svobodo človeka. Tako odklanjamo tudi sedanji režim podtalne jugoslovanske (velesrbske) klike v Sloveniji, ki preko popolne uzurpacije “medijev” gospodari nad mišljenjem slovenskih ljudi in jih ustrahuje. Zavračamo monopol nad gospodarstvom in delovnimi mesti, ki ga ista klika izvaja preko zloglasnega Foruma 21 ustrahovaje na ta način slovenske ljudi, ki so stalno v strahu za delovna mesta. Obsojamo, nadalje, teror nad mišljenjem najstnikov, ki ga spet ista klika izvaja po šolah, pa njihovo strumentaliziranje kot tudi zavajanje na stranpota. In to še zlasti v primerih, ko se mladi iskreno zanimajo za zgodovinsko identiteto Slovencev, ki izhaja iz nekdanje Karantanije. Trudimo se, da bi bili pravični do vseh, zato tudi obsojamo gonjo, ki jo spet ista klika uprizarja proti domobrancem kot tudi proti partizanom. Sodimo, da ima danes njihovo sporočilo “Ko bo svoboda zasijala…” še vedno svoj pomen. Vsakdo pa mora sporočilo o svobodi začeti izvajati najprej pri sebi.
17.novembra 2007 :
Pozdravljeni,
Na spletu se nahaja Slovenska spletna stran, ki podrobno govori o grboslovju (heraldiki), predvsem o grboslovju v srednjeevropskem prostoru, kamor Slovenija tudi sodi. Ker gre za podrobno razlago in opis grboslovja, je stran več kot dobrodošla.
Poglejte: http://www.grboslovje.si/
06.novembra 2007 :
Pozdravljene sodržavljanke in sodržavljani!
Kot prvo naj vam jasno povem, da sem v prvem krogu volil gospoda Gasparija, ki je bil še kar dobra možna izbira. Sedaj v drugem krogu bom volil gospoda Peterleta, ker Danila ne bom volil. Bil je proti osamosvojitvi Slovenije. Sramota, ki ji ni para.
Podatek, da bo Peterle vrnil Cerkvi zemljo je izmišljen, saj je Cerkev zemljo dobila nazaj v času vladavine LDS, oziroma Ropove vlade. Večji del časa je bila na oblasti ta stran, ki ima na sebi mnogo madežev, samo jih še ne prizna. Tudi do tega bo moralo priti, ne bo pa prišlo, če bodo še kar naprej na vrhu.
Peterleta podpirajo znane evropske osebnosti: Angela Merkl, Sarkozy, predsednik evropskega parlamenta, ... Ko bo Slovenija v začetku naslednjega leta predsedovala EU, bo Peterle ogromno naredil za Slovenijo! Da ne omenjam, da je bil Evropejec leta.
Kdo pa Turka?
Na koncu
naj vam povem, da nisem obremenjen s preteklostjo, vedno volim
tisto, kar mislim, da je prav, tako bom naredil tudi sedaj. Peterle
ima moj glas!!!
Poglejte dokument, ki marsikaj pove.
http://shrani.si/f/2M/Cc/1Nmvqny/turkprotiosamosv.pdf
Lojze Peterle je človek s srcem, ki bije za Slovenijo! Evropa in svet mu nista tuja, vplivni evropski politiki so njegovi prijatelji! To so dejstva, ki jih ne more nihče spregledati. Nikoli, nikoli in res nikoli ne bom volil človeka, ki je bil proti osamosvojitvi Slovenije. Skoraj bi lahko rekel, da sem totalni nasprotnik desnice. A v tem primeru ima Peterle moj glas! Glas za Peterleta, je glas za prihodnost Slovenije!
Lep teden!
5eR
01.oktobra 2007 :
TIGR je obstajal tudi skozi vso drugo svetovno vojno
Najprej bi rad izrazil veselje, ko sem zvedel da obstaja spletna stran, ki razčiščuje našo polpreteklo zgodovino v pravi luči. Vse pohvale Goriškim panterjem, ki ste tako dovzetni pri odkrivanju resnične zgodovine. Zato bi rad tudi sam obrazložil nekatera dejstva o mojem delovanju. Predvsem je važno dejstvo, da je organizacija TIGR obstajala tudi v času 2. sv. vojne.
Ob napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo aprila 1941, sem bil zaposlen v tovarni obutve v Zemunu, odkoder sem se udeleževal demonstracij v Beogradu.
Bil sem v Beogradu, ko so ga bombardirali. Precej bomb je bilo zažigalnih. Posamezni fosforni kosi, dolgi 20 – 30 cm so zažigali vse, kamor so padli. Tudi asfalt je gorel.
Vse je bežalo iz Beograda. Trupla so ležala ponekod kar po nekaj dni. Nihče ni vedel kje reševati. Vladala je zmeda.
Nad Zemunom smo opazovali neenak boj. Pet nemških lovcev je preganjalo enega našega. Razločno smo videli pilote in mehanike pri naših letalih na platformi, a nobeden ni poletel v pomoč napadenemu. Dve nemški letali sta vzela našega na merek in ga sestrelila tik pred pristankom. Sestreljeno letalo je pilotiral Slovenec.
Po prevzemu oblasti kralja Petra, je bila razglašena splošna mobilizacija. Takoj sem bil pripravljen na obrambo in se tudi javil najprej na policijo, tam pa so me napotili na vojno komando. Ta me je napotila v moj rojstni kraj v Slovenijo.
Policija je bila nezainteresirana za kar koli. Na razne prijave o skrivanju pred mobilizacijo in podobno sploh niso reagirali. Takoj se je dalo opaziti, da je nekaj prav hudo narobe.
Odšel sem v Zemun in na vlak proti Zagrebu. V Zagrebu so bile na delu ustaške enote. Bil sem odločno proti njim. Naslednji dan sem z vlakom prispel do Vrhnike, od tam pa peš do Dolenjega Jezera.
Ko sem prišel domov, sem ugotovil da živijo tam tuji ljudje, čeprav smo imeli hišo pod hipoteko.
Ob prihodu na Jezero sva se z bratom dogovorila, da bova šla v ilegalo. Brat je dobil zvezo z vodstvom in s tem tudi takojšen nalog za delovanje, seveda skrajno konspirativno. Dodeljena sva bila v VOS. Delovala sva skrajno previdno. Nikomur nisva povsem zaupala. Ena od prioritetnih nalog je bila organiziranje SKOJ – a. Vodstvo je potrebovalo informacije, kam so usmerjene italijanske vojaške enote po železnici, zlasti na velikem železniškem križišču v Pivki.
Najprej sem se pozanimal v sosednji vasi pri zavednih Slovencih. Ti so mi svetovali naj se obrnem na Jožeta Žigona, svaka člana organizacije TIGR Alojza Smrdela.
Po pojasnilu o namenu mojega obiska so Žigonovi takoj pristali na strogo zaupno sodelovanje, in v zelo kratkem času sem ob prihodnjih obiskih dobival zelo pomembne podatke, kam in katere enote pošilja Mussolini preko Pivke.
Te pridobljene podatke, sem dostavljal bratu. Poročila sva nosila v Ljubljano – nebotičnik.
Ilegalno literaturo, prineseno iz Ljubljane, ki jo je brat prinašal iz Cerknice, pa sem oddajal družini Žigon.
Povezava z Ljubljano je bila direktna. Organizacija TIGR je jemala moje prošnje in zahteve zelo resno in tako tudi delovala. Tako so mi posredovali pomembne podatke, pridobljene le iz višjih ali najvišjih italijanskih političnih vojaških krogov, ki so poznali priprave načrta za poznejši napad na tedanjo SZ. Na seznamih enot so bile točno navedene enote italijanske vojske, usmerjene na mejo s SZ v Romunijo preko železniških transportov del preko Reke in del preko Ljubljane. Kaj kmalu se je izkazalo, da so informacije točne, ker so navedene enote sodelovale v napadu na SZ iz Romunije na samem začetku.
Te podatke je vodstvo Kardelj – Brajnik pošiljalo takoj preko kurirja v Zagreb in naprej po radiu v Moskvo.
Brat mi je prinesel pohvalo in priznanje za odlično opravljene naloge, kar sem prenesel tudi naprej organizaciji TIGR.
Ob moji zadnji poti na Pivko, septembra 1941, me je doletela nesreča. Bil sem v globoki nezavesti. Za nekaj časa je bila veza prekinjena.. Moje delo je kasneje nadaljeval Sopko Miro.
V bolnišnici sem bil 6 mesecev. Brat me je večkrat obiskal, še posebej kadar je imel z Edom Brajnikom sestanke zaradi posebnih nalog. Deloval sem, kolikor mi je dopuščalo zdravstveno stanje. Spominjam se, da je dr. Janeš vohunil v prid Bele garde. Na to so me opozorili Vidovič Jože, strežnik, sestra Jedrt, in Kebe Jože, ekonom Ljubljanske bolnišnice. Dr. Janeš je bil sobni zdravnik na 1. kirurškem oddelku.
Iz časa bivanja v bolnišnici se spomnim obstreljenega BEGA funkcionarja. Naši so uredili, da se izprazni postelja poleg moje in na to mesto so dali ranjenega funkcionarja. Imel je prestreljeno glavo. Zabičali so mi, naj pazim, kdo ga bo obiskoval in kaj bo govoril, vendar obstreljeni ni spregovoril.
Poleti 1942 sem prišel iz bolnišnice domov. Brat je bil v ilegali in je bil komandir VOS-a. Vzdrževal je zveze z mano, ki sem bil prav tako v VOS, kot obveščevalec. Zahteval je , naj na terenu raziskujem prijave raznih terencev ali partizanov in preverjam resničnost njihovih navedb. Brat mi je rekel, da bom ob glavo, če kaj ne bo štimalo, ne glede na to, da sva brata.
Delovanje TIGR-a je CK ZKS ( centralni komite zveze komunistov Slovenije ) zanikal na vse mogoče načine, tudi sramotne ali še kaj hujšega, v kar je prisilil tudi svoje člane. Tudi Ule Alojz, Logar Albin in Kebe Jože zaposleni v UDBI za Slovenijo. Od njih je bilo zahtevano, da podajo izjavo, da na tem področju preko italijanske meje ni deloval nihče in da s Pivko – Primorsko ni bilo nobenih povezav.
To zahtevo je CK ZKS podkrepil z grožnjo odpustitve iz službe v kolikor ne podpišejo te izjave. Te izjave so seveda podpisali. Nahajajo se v inv. Spisu I 529/1 rep. Sl.
Dne 28. 10. 1981 so preklicali prvotno trditev, da s Primorsko ni bilo povezav.
Zaradi mojih zahtev, da mora biti član partije pošten, da ne sme biti zapleten v gospodarski in politični kriminal, da ne smejo biti na občini v službi izdajalci in podobni, se je začela zame in za mojo družino trnova pot, po kateri hodim še danes. Mojemu človeškemu dostojanstvu so prizadejali rane na najpodlejše načine. Celo fizično so me napadli in člani moje družine so se bali iti na cesto. Pretepali so celo moje mladoletne otroke, 6 in 8 let stare.
Na komiteju v Cerknici so bili nekateri mnenja, da sem načrtoval mini državni udar, s tem ko sem pisal maršalu Titu. Takrat so me aretirali in zaprli. Zaplenili so mi delno dokumentacijo, ki jo še do danes niso vrnili in me proglasili za izdajalca delavskega razreda in revolucije. Po uradnih vojaških dokumentih sem 75 procentni vojaški invalid, a ker so me označili za izdajalca, so mi 1961 odtrgali invalidnino, in od takrat še nisem dobil niti centa.
Za konec bi rad še poudaril, da imate zelo prav, kar se tiče srbske KOS. Ta je namreč še danes povsod in deluje, kakor vi pravite v vseh državnih in nedržavnih ustanovah v Sloveniji. To vem, ker sem bil tudi sam včasih pripadnik te službe.
Z. N., Notranjska
24.septembra :
