Načrti z njegovim zatrtjem so bili daljnosežni

Pavliha, njegov humor in satira

Minilo je 15 let, odkar je prenehal izhajati

1944 – 1991

Ime Pavliha nam je znano od 1870, ko je pisatelj Fran Levstik izdajal pod tem naslovom zabavno – šaljivi list. Izšlo je 7 številk. Tiskali pa so ga na Dunaju. Leta 1944 je list s tem imenom ponovno izšel v Kočevskem Rogu. Po vojni je imel naklado okoli 40.000 izvodov. Izhajal je naprej kot dvotednik, od 1952 kot tednik. Slovenski ljudje so radi segali po njem, predvsem zaradi njegovih satiričnih karikatur, humorja, pa kritičnega pristopa nasproti  povojnemu režimu v Sloveniji in Jugoslaviji.

Sredi leta 1991 je tednik Pavliha prenehal izhajati. Navedba v Enciklopediji Slovenije (1994), da je list tisto leto imel le 2600 prodanih izvodov, je lahko resnična ali pa tudi ne. Nizka naklada, v primeri s 63.000 izvodi leta 1962, ko je bil list na višku, vzbuja vtis, da naj bi list prv zaradi tega utihnil. To pa ni nikakor ni gotovo. Preživeli so namreč listi, ki niso bili v nič manjših težavah, vendar jih je režim primerno financiral. Tega očitno ni storil v primeru Pavlihe, ki je bil vedno dokaj kritičen, bodosi do jugoslovanskega režima in včasih tudi do njegove armade.

Vsled tega je prav mogoče, da je tudi njegovemu prenehanju botrovala Kos, tajna služba jugoslovanske armade (danes srbska). Podobno, kot je že kako desetletje poprej zatrla slovenski strip. Zdi se, da Kos na tihem spodkopavala Pavliho več let, še posebno v 80. letih, ko je odkrito in nasilno delala na srbizaciji Slovenije. Poglejmo primer!

Bogdan Novak (* 1944), priznan slovenski pisec, književnik. V letih po drugi vojni se je vztrajno boril za svobodo duha in kulture v Sloveniji, ki jo je iz podtalja nenehno ogrožala jugoslovanska oz. srbska armada .

Leta 1983 je imel urednik lista Bogdan Novak drugačen pogled na uredniško politiko, kot so od njega pričakovali. Po tem, ko je večkrat objavil stvari, ki jih ne bi smel, je sodu izbil dno satiričen prikaz vojaških manevrov, ki so jih takrat imeli v Makedoniji. V Pavlihi so tedaj objavil sliko pripadnika teritorialne obrambe, ki s fračo meri v nebo. Zraven pa napisali, da so vojaki s fračami sesuli očala in daljnoglede vojaškim atašejem, razbili okna in žaromete avtomobilov, enega od avionov pa zrušili na trdna tla. - Objava je Bogdanu Novaku odnesla mesto urednika.

Še več! Očitno je objava omenjene satirične slike v Pavlihi razdražila jugoslovansko armado v tolikšni meri, da imena Bodan Novak, takratnega urednika, ne najdemo niti v geslu o tem listu, ki je bilo objavljeno v Enciklopediji Slovenije (1994). Geslo je napisal novinar Ludvik Burger, ki je bil do 1983 urednik Pavlihe. Kot urednika; od tega leta dalje, navede Burger v geslu le ime Sveto Varšek. Omenjeni zvezek enciklopedije je izšel že v samostojni Sloveniji. Iz tega lahko sklepamo, da je bil Ludvik Burger prav tako zaupnik tajne armadne službe Kos, in da je to, kot večina novinarjev, ostal tudi še potem.

Ali je bil vzrok za zatrtje Pavlihe samo njegova satira, naperjena neredko proti jugoslovanskemu režimu in njegovi armadi? Iz razmer, v katerih smo se Slovenci znašli v 80. letih je mogoče sklepati, da je šlo za mnogo več. V tistih letih je srbska Kos v Sloveniji že nadkrilila domačo partijo, ki je bila edina slovensko oblast. Na ključna mesta je mimo slovenske partije nastavljala svoje ljudi v podjetjih (Janković, Knežević...), ustanavljala prosrbske kulturne skupine kot Laibach ali Neue slowenische Kunst, ki so jim bili na čelu sinovi srbskih oficirjev (Živadinov...). Slovenska partija je tedaj že povsem izgubila nadzor nad javnim življenjem. Ljubljana je imela srbskega župana (Drašković). Poveljstvo armadnega območja je prevzel srbski gen. Višnjić. Njegov predhodnik gen. Klanjšček je imel nesrečo s helikopterjem, ki je bila dokaj verjetno zrežirana.... V sklopu tega dogajanja je bilo verjetno zatrtje Pavlihe le še pika na i.

Poslanec Lds, dr. Marko Pavliha (* 1962), podpredednik Državnega zbora, nima kljub svojemu imenu nič skupnega z nekdanjim satiričnim listom. Vprašanje pa je seveda njegova stranka...

Zatrtje Pavlihe je bilo nedvomno v načrtu, po katerem so med Slovence uvajali »jugoslovansko« mišljenje. Po razglasitvi samostojne Slovenije je s tem nadaljevala stranka Lds (liberalni demokrati), ki je nasledila nekdanjo zvezo jugoslovanske mladine. Stranka Lds z Janezom Drnovškom na čelu, v povezavi s postkomunisti in njihovim vodjem Milanom Kučanom, je bila na oblasti v Sloveniji kar dvanajst let. V tem času je po smernicah srbske Kos izvajala ropanje slovenskega premoženja (razprodaja bank, podjetji, ustvarjenje izgub zaradi izropavanja za srbske gospodarje – kot sedaj pri Ljubljanskih mlekarnah...).

Načrt popolnega zloma Slovencev kot naroda in države je poleg uničenja slovenske Cerkve in vere je predhodno predvideval, oziroma še vedno predvideva, tudi izničenje slovenske psihe kot takšne, za katero je bil značilen prodoren duh, pa humor in satira. Uvajanje zasvojenosti mladih z nekontroliranim seksom, razvratom, drogo itd., pa uvajanje odurnega balkanskega žargona v splošno izraženje ipd. naj bi iz Slovencev naredilo bebce. Takšnim namenom sta velika zapreka ravno humor in satira, v katerih se odraža kulturni čut in mišljenje naroda na višji ravni.

Kot nam kaže v Sloveniji vsakdan ne samo pri mladini, temveč tudi pri srednjem sloju, se je srbski Kos njen načrt v veliki meri posrečil. Tudi zato, ker si je za časa vlade Lds podredila in usužnjila slovenske strukture in od njih odvisne ljudi, ki se bojijo za službo in za preživetje. Zato se prilagodijo obstoječemu stanju. Toda kljub temu, da se je srbska Kos v Sloveniji v celoti prisvojila javna občila in tv in da sedaj na ta način povsem nadzoruje miselni prostor Slovencev, v svojem razdiralnem delu še zdaleč ni uspela. Slovenija in njen duh gresta naprej, tudi brez Pavlihe.