Boško Šrot Pierpaolo Cerani
Veliki pok nad Slovenijo se je začel
Parada slamnatih mož
Prostozidarsko in kos/ovski bluf
Goriško-tržaški poslovnež Pierpaolo Cerani je v daljšem pogovoru za osrednji slovenski dnevnik Delo povedal, da je postal 30-odstotni lastnik družbe Kolonel in da bi jo bil pod določenimi pogoji pripravljen prevzeti v celoti. Ti pogoji zadevajo glasovalne pravice v skupini Laško pivo, ki jih je urad za varstvo konkurence zamrznil, zato Cerani napoveduje, da bo - če bo treba - iskal pravico na evropskem sodišču v Strasbourgu.
O ceni nakupa 30-odstotnega deleža od Boška Šrota ni hotel govoriti, pač pa je priznal, da ima družba za okrog 800 milijonov evrov dolgov. Toda to ni problem, pravi Cerani, problem je sanirati in prestrukturirati skupino Laško pivo, v kateri so odlične blagovne znamke (Radenska, Fructal, Union), ki bi si zaslužile svetovni sloves. Glede obtožb nekaterih medijev, da je »italijanski mafijec«, pa je Cerani odgovoril, da je 75-odstotni Slovenec in da je torej kvečjemu »slovenski mafijec« ... Njegov dedek naj bi bil doma iz Kobarida in se pisal Krpan, fašizem pa jim je pozneje priimek poitalijančil. – To je konec julija »odkril« Primorski dnevnik (Trst), znani sluga dveh gospodov, srbskega in italijanskega.
»Ala je lijep ovaj svijet«
Vsa zadeva očitno zaudarja, v ozadju je ponovno izropanje slovenskega premoženja. Podobno, kot je bilo bilo v 90. letih srbsko izropanje rop Tržaške kreditne banke, čemur je sledilo izropanje bank in podjetij v samostojni Sloveniji, ki je še vedno v teku. Poglejmo: Cerani za zdaj še ni plačal kupnine, saj na račun Šrotove družbe Atka-Prima, ki je stoodstotna lastnica Kolonela, kot navaja Pop TV, ni nakazal "še niti centa". – Torej spet naveza, italijansko oz. tržaško prostozidarstvo in srbsko podzemlje. Kot nekoč pri tržaški Safti.
"Prva možnost, da je denar šel mimo računov Atke-Prime, in druga, da denarja res ni bilo še nič, ker Cerani čaka, da bo tudi uradno imenovan v uprave nekaterih Šrotovih družb v sistemu Laško; Šrot pa, da bo Cerani v Italiji dobil kredite, ki jih Šrot v Sloveniji ne more več," je poročala Pop TV. Cerani je po navedbah istega vira samo v Italiji odprl 14 podjetij; namigi, da podjetja hitro ustanavlja in hitro ugaša, pa so se deloma potrdili. Po informacijah Pop TV je Cerani od lastnikov Iniziative Generali 96 pred približno desetimi dnevi dobil soglasje za nakup Kolonela, vrednost kupnine pa naj bi bila enaka višini osnovnega kapitala omenjene družbe, torej tri milijone evrov.
Poglejte samo njegov obraz, ali je povsem priseben?
V uvodniku z naslovom Zmaga v pivovarski vojni je bila le začasna ugotavlja gospodarska novinarka Vlasta Bernard, da je vsa operacija nakupa Kolonela "zavita v meglo in kot taka hvaležen predmet najrazličnejših ugibanj".
"Čeprav je bil prevzem potrjen, ni dano vedeti, ali je prenos lastništva Kolonela s Šrotove družinske družbe Akta-Prima na Ceranijevo nepremičninsko družbo Iniziative Generali 96 spremljalo tudi plačilo. O morebitni vsoti je seveda povsem odveč spraševati, tako kot ne najde odgovora vprašanje, kje naj bi Cerani našel denar za odplačilo milijonskih kratkoročnih dolgov prevzete družbe," piše Bernardova.
Prevara z “nacionalnim interesom”
Uvodničarka pa se v nadaljevanju naveže na nekdanjo pivovarsko vojno v Sloveniji in na z njo povezani pojem "nacionalnega interesa". "Ali niso očetje laške galaksije sprožili drago pivovarsko vojno ravno zato, da bi slovenska industrija pijač ostala v domačih rokah? V imenu omenjenega nacionalnega interesa je politika - tako leva kot desna - omogočala (in celo spodbujala) menagerske prevzeme, kopičenje in križanje finančnih interesov, ustvarjanje monopolov, bogatenje posameznikov in na koncu tudi padec paradnih konjev, kot sta Istrabenz in Pivovarna Laško," piše uvodničarka.
Izpostavlja dve hipotezi, ki se glede nakupa pojavljajo v medijih: "Ali je Cerani v dogovoru s Šrotom prevzel Kolonel brez denarja in torej operacija služi za 'parkirišče' ali pa za njim stoji kdo drug, ki denar ima, a se noče izpostaviti." Ne glede na to, kako se bo zgodba s Kolonelom končala, pa je za uvodničarko njen nauk ta, "da družinske srebrnine ni mogoče ohraniti z zapiranjem in spletanjem fantazijskih varnostnih mrež, ampak preprosto le z - dobrim gospodarjenjem".
PP: Vsi zavzeti vejo, pa nihče javno ne pove. Boško Šrot, pred leti navaden občinski uslužbenec, je očitno figura srbskega podzemlja, ki je povezano s prostozidarstvom. S pomočjo tega podzemlja v Slovenije se je polastil omenjenega monopolnega holdinga, ki je sedaj pred razprodajo tujcem. Prvi med temi je tržaški Cerani, vendar le slamnati mož, za katerim se skrivajo neimenovane prostozidarske kapitalske družbe, sovražne Sloveniji in Slovencem.
Gre v bistvu za to, da Slovenijo zlomijo kot državo in jo svetu prikažejo kot nesposobno samostojnega življenja. To naj bi odvrnilo tudi druge narode v Evropi – Katalonce, Škote, Flamce, Benečane… da bi uveljavili samostoje države, češ, saj niso sposobne obstoja. Naj pogledajo Slovenijo!
Takšno propagando so ponavljali tudi po prvi vojni, in po drugi še v argentinski emigraciji najeti ljudje, plačani od srbske prostozidarske lože. Njihov politični boj je bil zaradi tega zgolj “ protikomunizem”. Obstoj samostojne Slovenije jim ni bil mogoč, zato je bila njihov cilj le svobodna in demokratična Jugoslaivja. V Trstu so v letih po drugi vojni naganjali pisatelja Alojza Rebulo, njihovega zaupnika, da se je prav iz tega razloga dolga leta javno in nesramno norčeval iz časnikarja Franca Jeze, ki je bil odkrito za samostojno Slovenijo, katero si je takrat komaj kdo predstavjal.
Blefer iz Trsta
V tržaški reviji La Bora je nek poslovnež, ki trguje na območju Balkana, povedal svoje mnenje glede prevzema družbe Kolonel s strani tržaškega podjetnika Pierpaola Ceranija. Kolonel nadzoruje najbolj prestižne slovenske znamke kot Mercator, Laško, Union, Fructal. Omenjeni poslovnež pravi, da se je že dolgo vedelo za finančne težave Šrota (odvajanje kapitala v Srbijo, op.ur.). Šrot da je cele mesece vztrajal na ceni delnic Mercatorja, višjih od tistih na borzi. Mogoče je iskal koga, ki bi bil pripravljen kupiti jih. Žal pa je namen z Mercatorjem prišel na dan prav v času velike krize in nobeden naložbenik se ni javil. Tudi srbska družba Delta je pred kakim tednom dajala razumeti, da je le korak od nakupa. Potem se je morala umakniti, ker ji nobena banka ni bila pripravljena odobriti posojila.
Pierpaolo Cerani je konec julija v pogovoru za tržaški Il Piccolo blefiral, da hoče z Radensko delati konkurenco italijanski vodi San Pellegrino in z njo preplaviti tudi ZDA. In dalje za Piccolo:
Radenska, z njo naj bi tržaški podjetnik Cereani preplavil ZDA (sic!)
Tržaški podjetnik z goriškimi koreninami zavrača trditve, da se za njim skriva kakšna ameriška finančna družba, saj je celotno operacijo vodil njegov holding Iniziative Generali 96, za nakup Kolonela pa je bilo po njegovih besedah potrebnega le malo denarja, ker je bilo podjetje nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško, Boška Šrota, zadolženo za kar 800 milijonov evrov, ki jih je z nakupom tudi prevzel, pravi Cerani. (Ne pove pa, kako bo ta dolg povrnil).
Do nakupa je prišlo po Ceranijevih besedah skoraj slučajno (Sic!): "Do Radenske sem vedno gojil posebno ljubezen. Ko sem se informiral o možnostih za njen nakup, sem izvedel za težaven položaj Kolonela. Iz tega so se stvari razvile naprej," pojasnjuje (blefira) Cerani, ki na vprašanje, kolikšen delež Kolonela je kupil, odgovarja, da "tolikšnega, tako da z njim lahko nadzoruje", čeprav si je pridržal možnost preveriti nakup stoodstotnega deleža. Za časnik Delo je potrdil, da je pridobil 30-odstotni delež Kolonela. Cerani pravi, da je takoj razumel, da gre za priložnost posla z velikimi možnostmi za uspeh, ki ga ne gre zapraviti, saj gre za prestižne znamke in za visoko kakovostne proizvode, ki glede mineralne vode, piva in sadnih sokov pokrivajo 90 odstotkov slovenskega trga.
Res “velik” načrt
"Gre za to, da se pomnoži izvoz in da se te proizvode prodaja po vsem svetu. Radensko, ki jo danes poznajo samo v Furlaniji-Julijski krajini in Benečiji, predvsem v ZDA, sadne sokove Fructala pa po vsej Evropi. Seveda pa gre tudi za to, da se okrepi uvoz vseh teh proizvodov v Italijo," pravi Cerani, ki tudi razmišlja o selitvi sedeža Kolonela iz Maribora v Lublano, kamor se bodo preselili tudi nekateri sodelavci tržaškega podjetnika, ki razmišlja, da bi s tem ustvaril kakšno delovno mesto tudi v Trstu. (Kako nas vleče!)
Po Ceranijevih besedah bo v roku enega meseca pripravljen celoten industrijski načrt, katerega glavni smernici bosta vsekakor širjenje slovenskih znamk in proizvodov po vsem svetu ter ohranitev vseh delovnih mest. Glede dnevnikov Delo in Večer, tržaški podjetnik pravi, da ima prvi 499 zaposlenih, od katerih je 400 novinarjev, in ustvarja pet milijonov evrov dobička (?), drugi pa ima 280 zaposlenih.
“Ohranil bom tudi ta delovna mesta, predvsem pa bom pustil čim večjo avtonomijo urednikom in novinarjem,” pravi Cerani, ki tudi napoveduje, da se bo zdaj začel učiti slovenskega jezika (ganljivo!). Družba Iniziative Generali 96, ki jo je Cerani ustanovil pred 13 leti, pa je po pisanju Il Piccola pod svoje okrilje združila gospodarski imperij tudi v Italiji, saj je Cerani novembra lani kupil farmacevtski tovarni Nova select v Potenzi in Alta select v Veroni, njegovo podjetje Diaco pa je vodilno podjetje na področju proizvodnje biomedicinskih pripomočkov v Italiji. Cerani je tudi lastnik podjetja, ki opravlja raziskave na področju rakavih obolenj, in podjetja Antica Tostatura Triestina, ki se ukvarja s praženjem kave. Zaposlenih je vseh skupaj 300, od katerih jih 140 dela v Trstu, Cerani pa je po lastnih besedah vložil 1,7 milijona evrov v prenovo podjetja, trenutno pa se posveča pomlajevanju osebja.
Glede prijateljstva s savojskim princem Viktorjem Emanuelom in preiskave, v katero je bil pred nekaj leti vpleten skupaj z Emanuelom in bivšim bolgarskim premierom Simeonom iz hiše Sachsen – Coburg - Gotha, pa Cerani pojasnjuje, da je bil že v teku preiskave oproščen, od takrat pa se z Emanuelom ni več slišal. Ob tem Il Piccolo piše tudi, da je leta 1999 italijansko prizivno sodišče tržaškega podjetnika obsodilo na dve leti zapora zaradi prodaje naprav po napihnjeni ceni, izvajanje kazni pa so zamrznili.
PP: Bojimo se, da bo tudi tokrat moralo poseči vmes kako sodišče. Blufa je v vseh teh navedbah toliko, da mu lahko nasedejo le bolj šemasti bralci. Pravi namen, ki ga je prostozidarsko srbska naveza skovala v ozadju, in ga sedaj predstavlja naivni slovenski javnosti čudežni podjetnik “iz Trsta”, je očitno ponovno kapitalsko izropanje samostojne Slovenije.
Naivna slovenska javnost naj bi se zavedela, da ji samostojnost prav nič ne pomaga. Zaščitil naj bi jo le Zahodni Balkan (post-Jugoslavija), mogoče kar pod srbskimi Karadjordjevići. Kakšna politična mizerija in nikakor ne poceni! Tisoči Slovencev pa so na cesti in na robu preživetja.
