Ko tavam po dežjù…
NSi danes, in nikdar več!
Zvonenje po toči, za Novo Slovenijo (NSi)
Od našega sodelavca
S precejšnjim zanimanjem smo v tedniku Demokracija (2008/49) prebrali pogovor, ki ga je z enim izmed sodelavcev tega tednika imela Ljudmila Novak, novoizvoljena predsednica stranke NSi (Nova Slovenija). Prijazna dama je odgovarjala umirjeno, očitno za širšo slovensko javnost. Drugače tudi ni mogla. Ni ni mogla namreč prikazati katastrofalnega stanja v tej stranki in razmer, ki niso ostale skrite očem krščanskih in vernih slovenskih ljudi, ki so stranko, vsaj za neko obdobje, imeli za svojo. Ta pa jih je v njihovih pričakovanjih izdala. Izdala krščanska, in še toliko bolj, katoliška in slovenska načela in tako na zadnjih volitvah – popolnoma pogorela.
Ljudmila Novak (* 1959), nova predsednica NSi, ki bi radi postavila stranko spet na noge.
Lojze Peterle, poslanec NSi v evropskem Bruslu, je za dokončen poraz stranke okrivil avtoritarno SDS (Slovensko demokratsko stranko). S tem se je tudi javno pridružil političnim “pogrebcem” njenega vodje Janeza Janše. S tem pa je, kot se zdi, le še potrdil nekdanjo obtožbo proti njemu, in sicer, da je pripadnik Udbe (bolje Kos), ko je v Tv oddaji, v zanikanje tega, javno raztrgal nek papir. Ko se je pridružil odprtemu lovu na Janeza Janšo (mi ga nikakor ne zagovarjamo), je pretrgano listino spet zlepil. S tem se je hotel je očitno prikupiti sedaj vladajočemu levemu bloku. Toda tam so ga kot “kristjana” nedvomno že odpisali.
Politična pot Lojzeta Peterleta, potem ko poteče njegov poslanski mandat v Bruslu, je tako zapečatena. Njegov nastop v Delu je samo razkril, kakšne razmere dejansko vladajo v njegovi „krščanski“ NSi. Bila je vseskozi pod nadzorstvom udbovcev in kosovcev. Da se je tik pred volitvami od nje tudi formalno odcepila posebna „krščanska“ stranka z nazivom Krščanskodemokratska stranka Slovenije, je bil samo epilog v razrvanosti znotraj NSi in očiten namen, da Udba oz. Kos to stranko dokončno potopi. In to ji je tudi uspelo.
Zbirajo ljudje se,
vame vsi strme…
Za NSi je bilo nedvomno usodno, da si je pred kakim letom nadela novo ime. Prej je bila namreč Slovenska krščanska demokracija (SKD). Vsaka šema pa ve, da neka stranka ne more poljubno menjavati imen, saj je zaradi tega velik del volivcev ne prepozna več. NSi je sicer v svojem naslovu izbrisano krščansko ime dala v podnaslov (Krščanska ljudska stranka). Tako je naziv “krščanski” še ohranila kot vabo za volivce, ne pa za svoj program. Vsaj tako je velik del njenih volivcev dojemal in se v tem nikakor ni motil.
Vsa zamišljena…
Zakaj je krščansko ime stranke izpadlo? Nikakor ne slučajno. Poglejmo! Njen zadnji predsednik, Andrej Bajuk, je odraščal v Argentini. Študiral tam in v Ameriki in v Sloveniji pristal na čelu SKD, ki je potem postala NSi. V vladi Janeza Janše je postal finančni minister. Do tukaj še vse normalno. Ni pa bilo več normalno, da ga je mesečnik The Banker, ki ga izdaja prostozidarski dnevnik Financial Times (London), razglasil za “finančnega ministra v EU za leto 2005”.
Ker prostozidarji povzdigujejo le svoje člane, smo sklepali, da je tudi Andrej Bajuk lahko samo prostozidar. Razglasitev v mesečniku The Banker naj bi mu v Sloveniji prinesla prestiž in mu s tem v javnosti utrdila položaj. Uslugo bi prostozidarjem moral prej ali slej vrniti. Ne vemo, ali je res bil, vendar pa sumimo, da je bil naziv „krščanski“ izbrisan iz naslova stranke na njegov predlog. Jasno pa je bilo nekaj drugega! Ko je hotela judovsko prostozidarska Harrah’s skupaj s igralnico Hit v Novi Gorici postaviti novo mega igralnico, je bil Bajuk kot finančni minister pripravljen pristati na zahtevo po znižanju davka na igralništvo od 36 na 17 %. Tako kot je Harrah’s pogojevala za svoj prihod. In glej, za Bajukom je stala tako njegova NSi kot tudi Janševa SDS in njegova vlada. Na Primorskem jim tega ne bomo pozabili in tudi ne odpustili.
Čudijo mi vsi se,
kakšna to norica je…
Mega igralnica bi bila namreč za Primorsko prava katstrofa. Z njo bi naselili v Novo Gorico kar 12.000 južnjakov, ki bi jim zgradil tudi šole v srbohrvaškem jeziku. Nov kapital bi privabil hazarderje, prostitucijo, vsemogoč kriminal in, zaradi judovske prisotnosti, prej ali slej mogoče tudi islamski terorizem. Ali tega Bajuk in Janša res nista vedela?
Šlo je za dokončno raznaroditev Primorske, čemur so se pod Italijo in pod fašizmom primorski ljudje upirali 25 let. Sedaj pa so v Lublani, pod taktirko prostozidarskega Bajuka in s pristankom Janeza Janše (ne vemo, čigav pravzaprav je!), hoteli prodati deželo mednarodnemu kapitalu in italijanskim igračem! Res, Bajuk in Janša, prava “patriotična” poteza, ni kaj! Andrej Bajuk je bil lahko resnično dober finančni minister, toda prostozidarstvo in, kot domnevamo v ozadju tudi velesrbstvo, je preko njega načrtovalo pokop Primorske. Tudi to je bil eden izmed vzrokov za totalen poraz NSi na zadnjih volitvah. Kot presednik stranke je Andrej Bajuk zaradi tega odstopil s svojega položaja in se umaknil iz politike.
Zadovoljen dr. Andrej Bajuk in njegov triumf z evrom. Mož je lahko res velik svetovljan, toda o Sloveniji in njeni duši nima nikakršnega pojma. Tako je njegovo predsedovanje prineslo stranki NSi propast.
Naslednja nesrečna poteza NSi je bila zadeva z njenim članom, ministrom Janezom Drobničem. Kot član te (domnevno) krščanske stranke je njeno krščanstvo jemal preveč zares. Pripravil je osnutek zakona, s katerim bi omejili pošastno število splavov v Sloveniji, ki grejo kar na državne stroške. Toda Janez Janša ga je zaradi tega preprosto brcnil iz vlade, in NSi je to mirno sprejela. Sedaj se Ljudmila Novak glede tega v omenjenemu pogovoru zvijačno izvija in pravi: NSi je ministra zaščitila in se zavzela zanj (kar sploh ni res!), ni pa njegova odstavitev zadosten razlog, da bi stranka odšla iz koalicije in s tem povzročila vladno krizo.
Vem, da vse je preč,
ljubezen je odšla...
Pač, razlog je bil več kot zadosten. Zakaj, pri tem ni šlo samo za strankinega ministra Janeza Drobniča, pa najsi je nastopal še tako nesimpatično. Šlo je za krščanska načela, h katerim se je stranka vsaj pred slovensko javnostjo še vedno prištevala, četudi samo v njenem podnaslovu. Potuhnila pa se je tudi cerkvena stran, ki bi se morala nasproti splavom odločno postaviti na krščansko stališče. To so npr. storili slovenski škofje v 70. letih, ko je komunistični režim v zvezi s splavom odpravil vse omejitve. Tokrat pa so cerkveniki hinavsko molčali.
Posledica neomejenih splavov je veliko upadanje rojstev, v čemer vidi cerkvena stran vzrok, ker ji manjka novih duhovniških poklicev. Vendar je huje, ker še večji vzrok temu je cerkveno odklanjanje krstov zaradi „strogosti“. Tako mladi, ki ostanejo brez krsta, ne hodijo k nauku za obhajilo in birmo in ostanejo zunaj Cerkve. To “strogost” je uvedel nadškof Alojzij Šuštar. Njegovo ukrep prav tako kaže na prostozidarstvo. - Stališče NSi, ki ga je ob predlogu Drobniča zavzela glede splavov, je tudi eden izmed pomembnih vzrokov za njen propad na zadnjih volitvah. Katoliški in krščanski ljudje v njej niso videli več krščanske, to je svoje stranke.
Marko Štrovs (NSi) in njegova naivna “faca”. Upokojence je v oddaji Preverjeno žalil z Matildo. Tudi to je bilo mdr. usodno za stranko.
To pa še ni bilo dovolj. Meseca januarja 2008 se je član stranke, Marko Štrovs, državni sekretar na ministrstvu za delo, spravil še nad upokojence: Izjavil je, da se upokojenci nimajo ničesar bati razen Matilde. (Tako so v partizanih označevali likvidiranje). Nerazgledani povzpetnik, četudi “diplomirani pravnik”, se je moral na zahtevo Zveze društev upokojencev Slovenije sicer opravičiti. Umaknili so ga tudi z mesta sekretarja. Toda šemasta izjava je bolj kot njemu škodovala predvsem NSi .
Vse drugo, kar nova predsednica NSi, Ljudmila Novak, v pogovoru navaja in tudi blebeta, je leporečje in nima prave teže. Toda ona česa drugega ne zmore in tudi ne sme, saj bi priznanje nekrščanstva njene stranke, pa njenega udbovstva in kosovstva ipd. pomenilo samo še zabijanje zadnjega cveka v njeno krsto.
Če še pomislimo, da se za kristjane priznava formalno še vedno okoli 57 % Slovencev, in za verne mogoče celo nad 70 %, je potop domnevno krščanske NSi hujši od katstrofe. Stranka je imela, potem ko so SLS (Ljudsko stranko) prevzeli tajkuni, povsem odprto polje za glasove krščanskih ljudi. Vendar je zatajila na celi črti in pogorela. “Prav ji je!” Tako se v takih primerih reče po domače. A temu ni tako, ker izgubili smo edino stranko, ki bi lahko znova postala krščanska.
Tudi NSi se je vedno bala panterja oziroma Karantanije in je s tem izdajala, da je kljub njenemu “krščanstvu” dejansko v rokah nekdanje jugoslovanske oz. srbske strukture, ki jo je na zadnjih volitvah tudi potopila.
Končno bi radi - že zato, ker smo “panterji” - dodali še to, da je bila NSi s svojo strukturo povsem izdvojena iz slovenskega zgodovinskega in kulturnega izročila. Miselnost njenih struktur se ni znala ali pa, zaradi članov Udbe in Kos/a v njej, ni mogla rešiti iz miselnega okvira jugoslovanstva in balkanstva. Omenjeni člani so samo čakali na naročilo svojih beograjskih gospodarjev, da stranko, četudi samo formalno krščansko, dokončno razbijejo. To se jim je z njenim razcepom tik pred zadnjimi volitvami tudi posrečilo.
Torej polom na vsej črti, ki ga tudi nadebudna Ljudmila nikakor ne bo mogla premostiti. Tudi sama (* 1959) je namreč odrasla v jugoslovanstvu in balkanstvu (prikritem velesrbstvu) in se slovenskih korenin sploh ne zaveda. Vsi ti ljudje, čisto preprosto, niso in tudi ne bodo sposobni, da bi postali odprti za nova slovenska spoznanja. Tako bodo še naprej tavali… Tavali po ideološkem balkanskem dežjù!
