Knjiga je izšla že leta 1980 in je v Veliki Britaniji povzročila precejšnje zanimanje. Pravega razburjenja ne, saj britanska javnost škandale, tudi ko gre za pogrome ali kriminal najhujše vrste, stolično prenaša, če se nanašajo na svet in ne na Britanijo samo. Razburi pa se vsa Anglija, če kje pretepejo kakega psa. Toda v knjigi gre za razgalitev kriminala britanske vlade leta 1945, ko je v svoji zasedbeni coni v Avstriji (Koroška in Štajerska) izročila Stalinu na tisoče ruskih kozakov, ki so se umaknili na zahod. Pomorili so jih in sežgali v neki opuščeni tovarni v Judenburgu. V knjigi je tudi dobro napisano poglavje o vračanju slovenskih domobranskih in hrvaških ustaških enot v roke jugoslovanske komunistične vojske pod maršalom Titom. Te so pomorili večinoma v Kočevskem Rogu. Toda tudi drugje. Še danes odkrivajo njihove grobove, ki so jih vsa jugoslovanska leta držali v tajnosti. Tako npr. v Lancovi, na Pohorju in še kje.

Pisec knjige grof Nikolaj Tolstoj je potomec ruskega pisatelja Tolstoja. Študiral je na Wellington College in na Trinity College v Dublinu. Biva s soprogo v angleškem Berkshiru. Med njegovimi deli izstopata Victims of Yalta in Stalin’s Secret War. V pričujoči knjigi je za vračanje beguncev komunistom in za njihov pomor obtožen Harold Macmillan, ki je bil ob koncu vojne opolnomočenec Winstona Churchila za Sredozemlje. Kasneje angleški ministerski predsednik. Dne 15. maja 1945 je prišel v Celovec. V naslednjih dneh se je začelo vračanje. Jasno da po navodilu Churchila. Ker je bil s knjigo prizadet tudi spomin na tega predsednika, ki je bil na vrhu britanskega in svetovnega prostozidarstva, je britanski sodni aparat iznesel proti Tolstoju tožbo zaradi obrekovanja. Sodišče v rokah prostozidarjev ga je obsodilo na ogromno globo, zato da bi mu uničilo obstoj. Ko so po 30-ih letih arhivi v Londonu postali dostopni, pismenega ukaza o vračanju v njih ni bilo, četudi je bil vpisan v registru.