Boris Pahor (* 1913), Trst

 Kot smo svoj čas že objavili

»Ni miru pred Borisom«

 

Vest povzemamo iz Primorskega dnevnika (Trst), svoj čas titovskega in projugoslovanskega lista, ki je bil kar dolga leta nasprotnik Borisa Pahorja, ker se je bil zoperstavil Edvardu Kardelju, jugoslovanskemu ideologu. Ta je je proti koncu 50. let v uvodu k  novi izdaji »njegove« knjige (1957): Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki naj bi jo 1939 pod privzetim imenom Sperans napisal in izdal Edvard Kardelj (v resnici jo je napisal Dragotin Gustinčič) zatrjeval, da bo narod, kot je z zgodovinskim razvojem nastal, s socialisičnim razvojem tudi prešel. Primorski dnevnik je iz Jugoslavije dobil ukaz, da Borisa Pahorja vsaj ignorira, ako že proti njemu ne ščuva. Danes ga list vendarle hvali. Ne pa prosrbska Lublana. Op. ur.

V soboto (8. nov.) so v Napolju že 54-tič podelili nagrado Premio Napoli. Razsodišče je letos razglasilo šest enakovrednih zmagovalcev, tri v kategoriji italijanske in tri v kategoriji neitalijanske književnosti. Med slednjimi tremi je tudi pisatelj Boris Pahor s svojim romanom Nekropola. V petek se je srečal z napoljskimi bralci, v soboto pa so mu izročili denarno nagrado in umetnino Riccarda Dalisija. Med svečanostjo so razglasili tudi »knjigi leta«, ki ju bo med šestimi zmagovalci izbralo okrog tisoč šesto bralcev z vsega sveta.

Z bučnim ploskanjem, ki mu ni in ni hotelo biti konca, je občinstvo napoljske bazilike Santa Maria alla Sanità sprejelo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. »Podelitev je bila pravo ljudsko slavje, v baziliki pa je kljub temu vladala posebna cerkvena zbranost. Spominjala me je na vzdušje taborišča Natzweiler-Struthof: obiskovalce tu vedno spremlja vodič, pomikajo se v tišini in kraju primerno oblečeni. Kot bi bili v cerkvi.«

 »Res dolgo so stoje ploskali, jaz pa sem jih prosil, naj ploskanje namenijo tistim mučenikom, herojem in svetnikom, ki se niso vrnili.« Boris Pahor je tako tudi v Napolju izprosil aplavz za taboriščnice in taboriščnike, ki niso imeli njegove sreče in so podlegli nečloveškim razmeram fašističnih ali nacističnih taborišč. Strokovna žirija, v kateri je ob priznanih literarnih kritikih sedel tudi filmski igralec Toni Servillo, je njegovo Nekropolo nagradila v kategoriji tuje književnosti; ob Pahorju sta bila nagrajena Georges Didi-Huberman in Serge Latouche. Bralni krožki napoljske nagrade, ki v Italiji in tujini združujejo okrog tisoč šesto bralk in bralcev, pa so Pahorju izkazali dodatno čast: Nekropolo so razglasili za knjigo leta.

Pahorjevo neustavljivo popotovanje med italijanskimi bralci se tako nadaljuje. V letu, ki se počasi izteka, je bralcem po Apeninskem polotoku ponavljal svojo življenjsko zgodbo, ki je obenem tudi zgodba njim nepoznane slovenske skupnosti. Zato nas ne čudi več, da mu je Gigi Riva pravkar posvetil članek v tedniku L’Espresso, dnevnik La Repubblica pa članek Guida Crainza: pri založbi Zandonai je namreč izšla zbirka kratke proze Il rogo nel porto (Grmada v pristanu) ki jo je sicer že pred leti izdala založba Nicolodi.

Vabila Borisu Pahorju v Francijo si redno sledijo že desetletja. Tako se je konec letošnjega oktobra mudil v Strasbourgu, saj je državni center za vesoljske študije CNES naprosil trideset pisateljev EU, da napišejo novelo o Evropi in vesolju. Dela so izšla v izvirniku ter francoščini in angleščini, Boris Pahor pa je svojo zgodbo prebral tudi v živo. »Posebno lepo mi je bilo, ker sem v Strasbourgu lahko bral v slovenščini, občinstvo pa je prevodu sledilo na velikem ekranu.« Pahor je spregovoril o taboriščnikih, ki so v Dori-Mittelbau gradili rakete; tiste iste rakete so izpopolnjene veliko let kasneje poletele do Lune. »O Dori se malo govori, prav tako o njenih taboriščnikih vseh narodnosti, ki so v tistih podzemnih predorih večkrat sabotirali rakete in sabotaže plačali z življenjem. To so junaki, ki bi zaslužili, da se jih Evropa drugače spomni.«

Pahor bo v prihodnjih dneh obiskal Pariz, saj se v tem času odvija poseben Tour de France evropskih pisateljev: v Petit Palais bo sodeloval na srečanju z nobelovcem Imre Kerteszom in nizozemskim pisateljem Adianom Van Dis. In še: spomladi naj bi Pahor obiskal Lille, na katerega ga vežejo posebni spomini. »Tu sem po prihodu iz Bergen-Belsna po radiu slišal, da so Jugoslovani osvobodili Trst.« (Svet za Slovence takrat še ni vedel, vedeli pa so prostozidarji, op ur.)

Mohorjeva založba iz Celovca bo v sklopu evropskega projekta, ki želi s pomočjo literature spodbuditi spoznavanje sosedov, izdala štiri nemške prevode Pahorjevih del, nove prevode pripravlja tudi avstrijska založba Kitab. Pri italijanski Fazi editore pripravljajo italijanski prevod njegove knjige Parnik trobi nji.