Škof Gregorij Rožman († Cleveland 1959)

 »Ni dokumentov o njegovi krivdi«

Sodba, s katero je sodišče JLA obsodilo škofa Gregorija Rožmana kot »izdajalca« razveljavljena

Ljubljana, petek 12. oktobra 2007 - – Razveljavitev sodbe proti škofu Gregoriju Rožmanu pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je trajala vse od leta 1945, je včeraj na tiskovni konferenci poudaril ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran. Po nadškofovem mnenju razsodba vrhovnega sodišča končno omogoča korektno razjasnitev vloge, ki jo je imel škof Rožman v času okupacije Slovenije. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi zgodovinarja France Martin Dolinar in Tamara Griesser Pečar.

Nadškof Alojz Uran je povedal, da je "obdobje druge svetovne vojne zaradi revolucije, ki jo je začela Komunistična partija Slovenije ter z njo povezane državljanske vojne, prineslo hude posledice tudi v cerkveno in versko življenje". Po nadškofovih besedah je ljubljanski škof Gregorij Rožman med leti 1941 in 1945 preživljal grenko izkušnjo, v kateri je predvsem skušal pomagati, kjerkoli in kakorkoli je mogel. "Prepričani smo, da se bo na podlagi zgodovinskih dejstev medvojno zadržanje ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, ki je bilo prav zaradi umetno ustvarjene negativne podobe na sodnem procesu avgusta 1946 za velik del Slovencev vse do sedaj sporno, pokazalo v novi in bolj objektivni luči," je še dodal nadškof.

Dolinar: Rožmanu niso dokazali osebne krivde

Zgodovinar France Martin Dolinar meni, da vojaško sodišče – sodišče JLA - škofu Rožmanu sploh ni dokazalo njegove osebne krivde, "temveč ga je zgolj vključilo v posplošene izjave, da je sodeloval v zločinih". Po Dolinarjevih besedah na novo odkriti dokumenti škofa Rožmana glede obtožnice v celoti razbremenjujejo krivde. Tamara Griesser Pečar pa je pojasnila, da je škof Rožman pri italijanskih okupacijskih oblasteh posredoval prošnje za izpustitev talcev, med drugim tudi za sekretarja Komunistične partije Slovenije, Toneta Tomšiča.

Sorodniki zaprtih so hodili nenehno k škofu Rožmanu, da bi posredoval pri Italijanih za njihovo izpustitev. Nikomur ni odrekel in je šel. »Nihče si ne more predstavljati, kakšno ponižanje je to zame, in kako težko sem šel.,« je nekje po vojni zapisal nekje v svojih spominih. »Toda, če sem s tem rešil vsaj eno življenje, sem bil poplačan.« Vsi se spominjajo, škof Rožman je bil plemenit in blag, kot ovca. Hodil je k Italijanom in prosil, ne glede nato, ali je šlo za katoličana ali komunista ali liberalca... Samo da je rešil slovensko življenje. Bil je eden največjih Slovencev, v tem so si bili po vojni edini vsi Slovenci v svobodnem zdomstvu. Prav to pa je bilo nedvomno tudi med najbolj obremenilnimi okoliščinami pred »sodiščem« jugoarmade, kar se je na tihem tudi razumelo in se razume še danes. .

Škof Gregorij Rožman in Emilio Grazioli, visoki komisar Ljubljanske pokrajine zasedene po Italiji med drugo svetovo vojno. Take slike prinašajo danes kot “dokaz” za škofovo izdajstvo. Takrat je komunistična stran še vzklikala “Živel Stalin!”

Dolinar je tudi dejal, da "se čudi izjavi predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika, da bi na novem sojenju novi dokazi škofa Rožmana še bolj obremenili". Na novo odkriti dokumenti, ki jih je hranil Rožmanov branilec po uradni dolžnosti, kažejo, da obtožnice proti škofu ni mogoče dokazati, je prepričan Dolinar. "Branilec dokumentov v prid obtoženemu, ki mu jih je izročil ordinariat, v času sojenja sploh ni uporabil," je še poudaril.

Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar pa je dejala, "da se distancira od tega, da bi Janez Stanovnik zlorabljal knjige, ki jih je napisala". Lump je torej lagal! Po njenih besedah se je Stanovnik v eni od svojih izjav skliceval na stenogram pogovora med škofom in poveljnikom okupatorske italijanske vojske v ljubljanski pokrajini gen. Mariom Robottijem, ki naj bi bil objavljen v eni od njenih knjig. Po njenih besedah ni v nobeni od njenih knjig napisano, da naj bi škof Rožman generalu Robottiju ponudil sodelovanje pri izročanju Slovencev, ki so sodelovali z Osvobodilno fronto.

Tamara Griesser Pečar: Škof Rožman je maševal pred zaprisego

Tamara Griesser Pečar je tudi poudarila, da je v zborniku zveze borcev iz letošnjega leta objavljena potvorjena lojalnostna izjava škofa Rožmana, "čeprav je že zdavnaj znano, da so jo Italijani potvorili". Glede očitkov o sodelovanju pri zaprisegi domobrancev na bežigrajskem stadionu, pa je zgodovinarka dejala, da je škof sicer imel mašo za zbrane domobrance pred zaprisego, vendar na sami zaprisegi ni bil prisoten. " V času njegove maše ni bilo na stadionu nobenih nemških vojakov ali častnikov," je še dejala in dodala, da je škof zapustil stadion takoj po maši. (Ponarejajo in lažejo, kolikor morejo!)
 

Leon Rupnik, Erwin Rösner (nemški poveljnik) in Gregorij Rožman. Kot dokaz o izdajstvu iznaša take slike prav rada srbska Kos preko svojega tednika Mladina.

Predsednik Zveze združenj borcev NOB Janez Stanovnik pa je znova zatrdil, da je iz stenograma pogovora med škofom in generalom Robottijem jasno razvidno, kako je škof Italijanom ponujal pomoč pri izročanju komunistov. Omenjeni dokument naj bi bil objavljen v knjigi Razdvojeni narod, ki jo je napisala Griesser Pečarjeva. (Jasno je, da je lagal). Po Stanovnikovih besedah so novi obremenilni dokumenti fotografije in kompleti škofijskih listov, v katerih naj bi bili objavljeni pozivi na versko vojno. (Naganja ga srbsks Kos).

Pravosodno ministrstvo ne komentira zadeve Rožman

Minister za pravosodje Lovro Šturm danes ni želel komentirati odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu. Kot je pojasnil minister, ki je ob tem prebral stališče ustavnega sodišče v dveh zadevah, ministrstvo odločitev sodišč ne komentira. Ustavno sodišče je po njegovih navedbah večkrat opozorilo, da je v preteklem totalitarnem sistemu prihajalo do političnega podrejanja sodišč in zlorabe sodstva. Kot smo že pisali, je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.

Napis na nagrobniku

Kaj naj ob vsemu vsemu temu rečemo? Na našem spletu smo že v več člankih in na več mestih razkrinkali srbsko tajno službo Kos, ki je že med drugo vojno nadzorovala štab slovenske partizanske vojske. Tudi danes je namen srbske Kos jasen – uničiti Slovenijo in njen narod. Katoliška Cerkev pa je bila eden od njegovih zgodovinskih stebrov. Histerija, s katero postkomunistična stran udriha po škofu Rožmanu je seveda tudi danes naročena od srbske strani. To je več kot očitno, pa naj se njena struktura še tako prikriva.

Na naši strani ne varčujemo s kritiko do Cerkve in slabih dejanj njenih pripadnikov. Obsodili smo že predvolilno maševanje koprskega škofa Metoda Piriha, ki ga je leta 2004 imel Popovića, srbskega župana v Kopru, zato da bi mu privabil vsaj nekaj vernih glasov. Obsodili smo napad upokojenega nadškofa Franca Perka na OF, prav na robu jame pomorjenih domobranskih borcev (hotel je prikriti, da so bili pomori delo JLA). Obsodili smo postopanje »svetega« očeta Pija XI., ki je leta 1930 na ljubo fašističnemu režimu odstavil nadškofa Sedeja v Gorici in leta 1936 še škofa Fogarja v Trstu. Obsojamo ukinitev slovenskega jezika v cerkvah Beneške Slovenije leta 1933, kot jo je karabinjerjem naročil naškof Giuseppe Nogara v Vidmu, zaupnik fašistične tajne službe in ena najbolj pokvarjenih cerkvenih osebnosti v celi Italiji. Vendar ga je Vatikan še v letih po drugi vojni kljub temu ustil na njegovem mestu.

Toda ne moremo mimo lažne obsodbe škofa Rožmana, ki jo je izreklo sodišče JLA, ki za sodbo povrh vsega sploh ni bilo pristojno. Ne zanima nas, če o krivdi škofa »govorijo vsi«. Govorijo, ker so bili in so še vedno prestrašeni. Bojijo se, čisto preprosto, da izgubijo delovno mesto. Ne vsi, veliko je tudi plačancev, ki imajo nalogo, da ustvarjajo »javno mnenje«, vedoč, da se jim ustrahovani ne bodo upali iti proti. To je danes »levica«, ali bolje, samo še podzemlje, ki mu vlada srbska Kos. Torej, »navali narode«, udrihaj po Rožmanu. Od takšne balkanske prakse se mi odločno ograjujemo.