Neuničljiv
Črni naravni panter in karantanski črni panter sta dejansko dve figuri. Prva je živa in naravna, druga je samo heradična in se pojavlja le v upodobitvah. Vendar tudi slednja izhaja iz stare zgodbe o naravnem panterju. V antiki so namreč krožile mnoge zgodbe o živalih, ki so jih prikazovali v vseh mogočih prizorih. Grški pisec, znan pod imenom Fiziolog, je v 2. stol. vse te zgodbe zapisal. Ker so bile med ljudmi zelo razširjene, jih je prebujajoče se krščanstvo uporabilo kot prispodobe za Evangelij.
O panterju so pripovedovali, da potem, ko se je bil najedel, počiva tri dni v svoji votlini. Nato vstane in zarjove, tako da ga slišijo vse živali. Obenem spusti iz svojega žrela neznansko sladak vonj, ki se razširi daleč naokrog. Živali se vonju sploh ne morejo upreti, sledijo mu in panter jih ujame. Vendar jim je največji prijatelj, samo zmaju je sovražnik, in ta, ko zasliši panterjevo rjovenje, v svojem brlogu kar odreveni od strahu.
Zgodbo o panterju so zaradi tega prikazovali kot prispodobo Kristusovega vstajenja. Tudi Kristus je po smrti počival v grobu tri dni, nato je vstal, in potem se je njegov Evangelij razširil kot sladek vonj, ki se mu nihče ni mogel upreti. Zmaj (satan) pa se je nemočno potuhnil v svoj brlog.
Iz antike je zgodba o panterju prešla kot prispodoba v zgodnji srednji vek, tudi v Karantanijo. Njegova figura je bila sprva še leopard (črni panter je njegova podvrsta). Ko se v 12. stol. pojavijo grbi in s tem grboslovje (heraldika), preide ime »panter« že kmalu na njegovo vzpeto figuro v črni barvi. Pred tem naletimo tudi v Karantaniji na panterja v podobi leoparda.
Naziv panter ostane v heraldiki samo za karantanskega panterja, ki se pojavlja kasneje tudi v drugih in ne le v črni barvi. Na območju Veronske krajine (Benečija), ki je pripadala Karantaniji od 10. do 12. stol., se je njegova figura ohranila do danes pod imenom »la dolce« (sladka), kar se nanaša na panterjev sledek vonj. Figura leoparda pa ostane v heraldiki dejansko le še za leva v koraku, ki ima glavo obrnjeno proti človeku in ga imenujejo tudi »lion passant«. Ko pridejo čez kako stoletje tudi v grbe nekatere naravne figure, se za naravnega panterja in leoparda uveljavi heraldično ime »pardel«.
