Marko Natlačen (1886 – 1942)

 

Na začetku oktobra letos so predstavniki ne najbolj iskreno protikomunistične Nove Slovenske zaveze nameravali postaviti v Mančah pri Vipavi, njegovi rojstni vasi, spominski kip nekdanjemu banu Marku atlačenu. Do tega pa ni prišlo, ker se je divje zoperstavilo podtalno srbsko podzemlje. Ustrašil se je in ni prišel na okritje celo Andrej Bajuk, prostozidar, predstavnik “protikomunistične” emigracije, in vsa druga kamarila sedanje oblasti, infltrirana z zaupniki podtalnega srbskega aparata. - Marko Natlačen je postal ban Dravske banovine leta 1935. Ob okupiranju Ljubljane po Italijanih leta 1941 je ustanovil Narodni svet iz predstavnikov vseh takrat zakonitih strank. Toda Italijani so svet kmalu razpustili. Leta 1942 se je komunistični atentator Franc Stadler – Pepe, preoblečen v duhovnika, vtihotapil v urad bana Natlačena in ga ustrelil. Po vojni so na Žalah izkopali njegov grbo, skupšaj z ženo in otrokoma, in kosti raztresli neznano kam. Izkopavanje grobov ni slovensko. Tako se je godilo še v zadnjih spopadih na Balkanu. - Tednik Demokracija, ki poroča o preprečitvi postavitve njegovega spomenika, navaja, da je bil tega atentata najbolj vesel Edvard Kardelj (odkod to ve?). Tukaj tednik zavaja bralce, zakaj vodja ljubljanske VOS, ki je takrat odredila atentat, ni bil Kardelj temveč Zdenka Armić – Kidrič, srbskega rodu. Tednik, ki ga financira karadjordjevski srbski zaupnik Dušan Lajovic, mora to okoliščino seveda zamolčati, ker gre za srbsko ime. Zato pa toliko bolj srdito udriha po slovenskem komunistu Kardelju. Mi Kardelja nimamo namena opravičevati. Smo pa seveda proti temu, da bi bil on nekakšen sindrom, to je paradni grešni kozel, s katerim naj bi prikrili vse primere velesrbske politike in mržnje do Slovencev. Vse je več kot smešno, toda srbski plačanci na tkm. protikomunitični strani to še vedno delajo. Naše verne ovce pa verjamejo. Že zato, ker si je mogoče črno-belo sceno lažje zapomniti.