Zaščiten dimnik Argoline, maj 2011 v Izoli. Sovražni govor?...

Osti jarej, Goriški panterji. Kot Primorec iz posrbljene Izole, kjer slovensko zvečer skorajda ni več varno govoriti, vam pišem, ker se nevzdržno stanje iz leta v leto samo še stopnjuje. Pišem pa vam tudi v imenu vseh mojih prijateljev, Slovencev tu iz obale, tako Kopra, kot Izole, Lucije, Pirana, Ankarana in Portoroža, saj se kot Slovenci počutimo ogrožene. Moj oče je doma iz Bujščine, na Koprsko pa so se zatekli po drugi vojni, ko je srbska JLA širom Istre nasilno izseljevala in infojbirala avtohtono slovensko istrsko ljudstvo. Samo iz Bujščine in južnega dela piranske občine so polikvidirali preko 600 domačinov samo zaradi tega, ker so bili avtohtoni Slovenci. O tem vam bom kdaj drugič podrobneje še kaj napisal.

Zdej pa sem se oglasil zaradi sramotnih ponaredb, ki jih pišejo plačanci srbofilskega oziroma jugo-radikalnega časopisa Primorske novice, ki ni prav nič primorski, še manj pa slovenski. Pa bodo fini udbovčki iz Lublane rekli, da je levičarski. Figo je levičarski. Jugodesničarski in protislovenski je. Slovenci ga tu na obali sploh ne beremo več. Berejo ga samo čifurji in zaupniki jugookupatorja. Zadnjič me je kolega, ki ga vsaketoliko prelista in si zabeleži kakšen protislovenski umotvor, ki jih v tem časopisu mrgoli, opozoril na sovražni govor nekega pisuna ali pisunčka, Andraža Gombača, z naslovom Andrić v trenirki v PN, št. 291, 16.12.2011 v rubriki 7. val.

Nenehen boj med temo in svetlobo

Pekel je razprodan, a nekje je luč

Nekoč je slovenske otroke obdaroval sv. Milavž. Nastavili so mu zvečer skledo na vidnem mestu in zjutraj, ko so vstali, je bila skleda polna. Nekateri otroci so zatrjevali, da Miklavž prinese še več, če mu namesto sklede nastaviš pehar. Veselje ob darovih pa se je že po nekaj dneh umaknilo pričakovanju Božiča. Za ta praznik otroci niso pričakovali posebnih darov, veselili so se sicer, da bodo lahko jedli gubanco, kot so je znale pripraviti vse mame.Še bolj pa so se otroci veselili, ko so pripravljali jaslice. In potem je prišel skrivnosten božični večer, ko so lahko odšli k polnočnici.

Maša opolnoči, v spomin na Jezusovo rojstvo! To je bil trenutek posebnega doživetja. Mogočno petje je spremljalo s cerkvenega kora sveto daritev. Napolnilo je ves prostor in vso dušo, ustvarjalo občutje nepopisnega veselja. Takšnega božičnega doživetja, kot je bila na Slovenskem polnočnica, nisi srečal nikjer na svetu. Poglejmo, kaj je o tem v eni od svojih pesmi izpovedal slovenski mladec (Lojze Grozde, 19 let, zbirka “Božični soneti” 1942).

19.11.2011

Pozdravljeni,

pišem, ker zgleda drugje ne bom dobil nobenega odziva nazaj. Že večkrat sem probal anonimno preko medijev sprožiti postopek proti gostišču Portal, znano srbsko gostišče v Lublani. To gostišče je tipičen primer kako srbska mafija obvladuje vse sloje družbe, predvsem pa medije. Na zadnje sem poskušal pri zurnal24 rubrika "Jaz poročam", pred leti 24ur niti rtvslo nista naredila nič. No srž problema je v tem, da je ta lastnik v začetku 90 letih zgradil gostilno, ter kasneje, ko so glavni promet preusmerili iz stare zaloške na novo zaloško samovoljno zaprl javno cesto za avte.

26.10.2011

Spoštovani,

Med mnogimi svojimi znanci veljam za nacionalistko, za malo prismuknjeno.

Rojena sem v Ljubljani in tudi živim v tem Babilonu, kjer me čudno gledajo, kadar popravljam italijanska in nemška imena krajev v slovenska in množino v dvojino. Pravzaprav je nenavadno, da v resnici bolje poznam domača kot potujčena imena! Ker so morali moji stari starši zbežati v SHS, sem doma veliko poslušala o težavah, ki sta jih imela očetova starša, ker v šoli nista znala nemško in o težavah, ki jih je imela stara teta, ker ni znala laško (vsi so bili v šoli pretepeni). Mamo mi je vzela vojna. Stara mama je bila sestrična Zorka Jelinčiča. Jaz pa sem menda nacionalist!