Park spomina na Teharjih pri Celju

Nedelja, 7. oktobra 2007

Na Teharjah so se spomnili žrtev povojnih pobojev

Maševal je Anton Stres, škof v Celju

V parku spomina na Teharjah pri Celju je bila dopoldne tradicionalna, že 18. spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču in okolici, ki sta jo pripravili Nova slovenska zaveza in župnija Teharje, maševal pa je celjski škof Anton Stres.

Na slovesnosti so se spomnili več tisoč domobrancev in drugih vojaških in civilnih ujetnikov, ki so jih takoj po koncu druge svetovne vojne, maja in junija 1945, brez sodbe pobili v teharskem taborišču in njegovi okolici. Zločin in žrtve so bili dolga desetletja zamolčani, a kot je dejal škof Stres, resnica prihaja na dan in je čedalje bolj zastrašujoča.

"Število odkritih morišč po naši domovini narašča, s tem pa narašča število žrtev, ki jih skrivajo," je dejal Stres. Za naše današnje sožitje in prihodnost pa je pomembno razkriti resnico, je dejal Stres in označil kot nedopustno ravnanje tistih, ki odkrivanje zamolčanih grobišč in ugotavljanje zgodovinske resnice o povojnih pobojih imenujejo preštevanje kosti.

"Skromni posmrtni ostanki, ki jih najdevamo v doslej zamolčanih grobiščih, niso brezimne kosti. Tu gre za ljudi, moške, ženske in otroke z imenom in priimkom, zato danes s tega mesta tukaj na Teharjah, posvečenega s krvjo in trpljenjem več tisoč nedolžnih ljudi protestiram proti tej podli besedni zvezi "preštevanje kosti", ki se še vse prevečkrat sliši in bere v našem javnem govorjenju in pisanju," je dejal Stres. Obenem je pozval k molitvi za žrtve in storilce povojnega zločina ter za spravo.

Justin Stanovnik, ki je govoril v imenu Nove slovenske zaveze, pa pravi, da bomo Slovenci končno morali podpisati mirovni sporazum o državljanski vojni. "Nobenega dvoma namreč ni, da večno ne bomo mogli biti razdeljen narod kot smo sedaj - narod v stanju državljanske vojne. Nekoč bomo mirovno pogodbo morali sestaviti in podpisati. To besedilo pa bo moralo biti pravično. Tako, kakor je bilo." Mirovna pogodba po vojni med dvema državama je lahko krivična, pogodba po državljanski vojni pa mora biti pravična, če narod hoče biti eno, je po poročanju Radia Slovenija še dejal Justin Stanovnik.

Naša pripomba: Znani, a zamolčani grobovi pomorjenih domobranskih borcev so tudi tukaj na Primorskem, poleg tistih v številnih kraških jamah. Doslej ni bilo še pri nobeni od njih kake spominske slovesnosti. Govorniki tudi ob slovesnostih v Rogu in v Teharjih niso nikjer omenili, da so se pomori vršili na ukaz in generalštaba jugoarmade, na čelu s tov. Titom. Justin Stanovnik od tkm. Nove slovenske zaveze je leta 2000, ko je imel govor v Rogu, namesto tega napadel slovenske partizane. Šlo je za dogovorjeno igro, zakaj naslednji dan ga je že napadel postkomunistični tisk (v Sloveniji kakega drugega ni). Tisk je imel namreč Justinov govor že prej, tako da je takoj pripravil svoj „protinapad“, ker je Justin žalil partizane. Justin je namreč res ščuval in tako kompromitiral spomin tudi na pomorjene domobrance.

Na Teharji se je tokrat zloglasni Justin Stanovnik skliceval na to na to, da bi bila potrebna nekakšna “mirovna” pogodba s (post)komunistično stranjo. Toda s tem bi bil komunističnemu in v ozadju srbskemu okupatorju priznan pogovor na isti ravni in s tem legitimnost. Vtis imamo, da se je srbska Kos, ki mu je govor pripravila, zgledovala po pogovoru med predsednikoma Sev. in Juž. Koreje. Justin in Kos si očitno mislita, da ju “bedasti” Slovenci niso zmožni spregledati. Velika večina, ker so zastrašeni, verjetno ne. In tudi zato, ker si takšne hinavščine niti ne zna predstavljati. Vsi pa seveda ne. Zanimiva je formulacija – iz propagandne kuhinje srbske Kos – podana iz ust obeh Stanovnikov: eden je še nedolgo tega “prešteval kosti” pomorjenih, drugi v njih imenu ponuja “mirovno pogodobo”. Za kozl…