Št. 12, dne 29. 3. 2008

Musarja čaka 22 milijonov?

Aleš Musar, soprog bivše novinarke in zdajšnje pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Nataše Pirc Musar, naj bi si bil pridobil eno najbolj vročih zemljišč v središču Ljubljane – Za 36.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče bo lahko po podjetju z britanskih Kanalskih otokov iztržil tudi 22 milijonov evrov – Zakonca Musar sta svojo kariero začela pri dobrem prijatelju in drugem najbogatejšem Slovencu Darku Horvatu  Piše: Vid Videc

Na seznamu najbolj vplivnih družin v slovenskem prostoru bomo zelo visoko naleteli na priimek Musar. Širši javnosti bolj poznana novinarka Nataša Pirc je pred leti pred oltarjem dahnila usodni da in se podala v zakonski stan z Alešem Musarjem. Do pred nekaj leti je slovel le njegov oče Brane Musar, v času socializma generalni direktor časopisne hiše Delo in dober prijatelj nekdanjega generalnega sekretarja Kučanovega kabineta Marjana Šiftarja. Toda z leti je moč in vplivnost pridobival tudi sin Aleš.

Aleš Musar je sodil v ožji krog zaupnikov slovenskega tajkuna in drugega najbogatejšega Slovenca, Darka Horvata (Aktiva Group). Njegov imperij naj bi bil vreden celih 190 milijonov evrov. Po končani karieri pred televizijskimi kamerami – sprva je delala v notranjepolitični redakciji nacionalne televizije, nato pri komercialnem Pop TV-ju – se je Nataša Pirc Musar zaposlila v Aktivi Group, kjer je bil njen izbranec projektni vodja sklada za tvegane naložbe. Po odhodu Igorja Šoltesa, vnuka Edvarda Kardelja, na računsko sodišče, je Pirc Musarjeva prevzela funkcijo pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja. Bolj kot njena moč se je krepila vplivnost njenega soproga Aleša. Pred kratkim naj bi se bil po enem od svojih podjetij dokopal do enega najbolj iskanih zemljišč v središču Ljubljane.

Aleš Musar je namreč zastopnik skrivnostnega podjetja S. T. Hammer, ki je registrirano na britanskih Kanalskih otokih. Toda Angleži imajo s celotno zgodbo le malo opraviti. Mnogo večjo vlogo menda igra prav Aleš Musar. S. T. Hammer je pred kratkim kupil še zadnje delnice družbe Strenia (mnogo bolj znana pod starim imenom SCT Strojegradnja) in ima zdaj v lasti 99 odstotkov tega podjetja. Posel odkupa zadnjih 42 odstotkov delnic naj bi bil vreden »vsega« 650 tisoč evrov. Če je seveda podjetje s Kanalskih otokov za delnico plačalo štiri evre, kolikor so pred meseci delavcem ponujali v podjetju. Toda S. T. Hammer ni kupoval mačka v žaklju. Izvedeli smo, da je 36 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani, kjer ima podjetje Strenia še danes svoje prostore, vredno tudi do 22 milijonov evrov. Če se ne bo spremenila namembnost zemljišča, bodo Musar in prijatelji za kvadratni meter iztržili po 400 evrov, če se bodo gradila stanovanja, pa bo cena za kvadratni meter višja še za nadaljnjih dvesto evrov. Torej bo zemljišče vredno celih 22 milijonov evrov. Javno dostopnih informacij, kdo je lastnik podjetja s Kanalskih otokov, ni, smo pa izvedeli, da je Aleš Musar na zadnjem izrednem občnem zboru izključno sam zastopal podjetje s Kanalskih otokov. Je torej vendarle mnogo bolj povezan z Angleži, kot sam priznava? Kanalski otoki so namreč ena izmed davčnih oaz, ki jo bogataši pogosto uporabljajo za utajo davka oz. pranje denarja.

Podjetje Strenia (bivši SCT Strojegradnja) naj bi bilo že nekaj časa tarča finančnega izčrpavanja povezanih družb. Cilj ljudi okrog Aleša Musarja naj bi bilo že tako zadolženo podjetje gradbenih strojev še bolj potisniti v rdeče računovodske številke, prodati premoženje in se mastno obogatiti. Rok Habinc, direktor Strenie, je že pred časom potrdil, da bo nekdanja SCT Strojegradnja svojo proizvodnjo še letos preselila iz lokacije v Kavčičevi ulici v Ljubljani v Črnuče. Tam ima prostore tudi Imko, podjetje, ki ga vodi Aleš Musar, uradni lastnik podjetja pa je Marko Konič. Razvpita Aleš Musar in Marko Konič sta se zapletla v afero tudi v Bosni in Hercegovini. Slovenskim vlagateljem (prednjačila naj bi predvsem Musar in Konič) očitajo, da želijo nezakonito prevzeti sedem skladov v Republiki Srbski, srbskem predelu Bosne in Hercegovine. Musar in Konič naj bi bila z izrabo notranjih informacij in pritiski na druge udeležence na trgu prevzemala tamkajšnje sklade. Tako naj bi bila v Bihaču prevzela sklad Fortuna in po tem skladu kupovala delnice preostalih skladov (BLB-Profit, Privrednik, Jahorina konseko in Invest Nova). Tudi sicer je 42-letni Aleš Musar zelo aktiven na slovenskem tajkunskem nebu. Zdaj aktivno sodeluje kar v šestih slovenskih podjetjih (S. T. Hammer, Net produkcija, Gama Tera, Imko Projekt, Imko Real in STH Holding). Že v preteklosti pa je deloval še v devetih družbah, med drugim v danes tako razvpiti družbi Strenia.