
„Dan spomina“ v Lokvi, dne 28. februarja 2009. Domačini zavrnejo pripadnike tržaške Unione degli Istriani, ki so prišli izzivat z domnevno počastitvijo žrtev v breznu Golobivnica. Žrtve v njem naj bi bile samo “italijanske”, za slovenske žrtve fašizma “ne vejo”. Tudi ne za JLA, izvajalko pokolov. (Tako je namreč domenjeno med italijanskim in srbskim prostozidarstvom).
Primorci preprečili Uniji Istranov obisk grobišča v Lokvah
Po mnenju zgodovinarja Pirjevca naj bi šlo za čisto provokacijo, saj tam niso pokopane italijanske žrtve
(iz Dela)
TRST - Prebivalci vasi Lokev pri Sežani ter člani društva TIGR, Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije in Civilne iniciative za Primorsko so dopoldne skupini italijanske optantske organizacije Unija Istranov preprečili obisk jame Golobivnica pri Lokvi, kjer naj bi se po trditvah optantov nahajalo grobišče italijanskih civilistov.
Pri srečanju med obema skupinama je prišlo do napetosti, ki pa se niso sprevrgle v nasilje. Po mnenju Unije Istranov je bil protest krajanov necivilizirana manifestacija, protestniki pa so menili, da je pobuda optantske organizacije provokacija, kritični pa so bili tudi do slovenske politike.

Borci in “borci” ZZB NOB se postavijo proti italijanskemu provokativnemu nastopu v Lokvi, kjer je Unione deglji Istriani (Trst) znova hotela prikazati Slovence kot zločinski narod.
Skupina pripadnikov Unije Istranov je v Lokev prispela z avtobusom, do kraja, kjer leži jama Golobivnica - tam so hoteli ob italijanskem dnevu spomina na povojne poboje pripraviti spominsko slovesnost - pa so po cesti, ki Lokev povezuje z vasico Prelože, šli peš. Malo pred jamo, ki se nahaja na zasebnem zemljišču, jih je pričakala večja skupina krajanov ter članov društva TIGR, ZZB NOV in Civilne iniciative za Primorsko, ki so nosili slovensko in evropsko zastavo ter različne transparente, pa tudi posnetke, ki so prikazovali požig Narodnega doma v Trstu leta 1920 ter zločine italijanske vojske in fašističnih enot na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno.
Dogajanje je spremljalo večje število policistov, ki so morali posredovati. Ko sta se obe skupini približali, se je namreč vnel prepir, saj so domačini in ostali protestniki peli partizanske pesmi, vzklikali gesla in pozivali optante, naj gredo domov, saj jim ne dovolijo iti naprej, ker poznajo zgodovino svojega kraja in vedo, da v Golobivnici ni italijanskih žrtev.

Slovenija 1942 – Italijanski vod pripravljen na streljanje talcev. Tega pri Unione degli Istriani “ne vejo” (in za to so dobro plačani).
Pripadniki Unije Istranov so protestnikom očitali, da ne spoštujejo pokojnih. Predsednik organizacije Massimiliano Lacota je zatrjeval, da so v Golobivnici italijanske žrtve, pri čemer se je skliceval na pisanje slovenskega zgodovinarja Mitje Ferenca, novinarjem pa je delil tudi gradivo Društva za ureditev zamolčanih grobov iz Ljubljane, kjer piše, da so v jami najprej našli smrt nekateri domačini med vojno, po njej pa so bili ubiti predvsem civilisti iz Trsta in okolice.
Lacota je opozoril, da je Unija Istranov pridobila vsa potrebna dovoljenja, in izrazil obžalovanje, da je slovenska policija dopustila protimanifestacijo, ki ni imela dovoljenja. Napovedal je nadaljnje ukrepanje tudi po pravni poti. Zborovanje protestnikov je označil za necivilizirano in dodal, da ima del slovenske politike lažno željo po spravi.
Ker niso mogli do jame Golobivnice, so sicer predstavniki optantov položili cvetje ob robu ceste in opravili molitev za žrtve, nakar so se vrnili v Lokev, kmalu zatem so se razšli tudi protestniki.

Slovenija 1943 - Italijanski poveljnik brca enega od slovenskih talcev, ki jih vodijo na ustrelitev.
Po dogodku so predstavnik društva TIGR Lucijan Pelicon, predstavnik Civilne iniciative za Primorsko Božo Novak, podpredsednik lokavske sekcije ZZB NOV Boris Čok in zgodovinar Jože Pirjevec na novinarski konferenci pobudo Unije Istranov označili za "lažnivo manifestacijo in čisto provokacijo", ki je domačine užalila, saj poznajo zgodovino svoje vasi in vedo, da v Golobivnici ni italijanskih žrtev.
To ne bo edina provokacija, so opozorili, saj bodo člani optantske organizacije vsakič izbrali kako drugo lokacijo. Na območju Lokev je na kvadratnem kilometru površine namreč kakih petsto jam, od tega 280 brezen. Dejali so, da je bila tudi manifestacija domačinov in drugih protestnikov prijavljena.
Poudarili so, da nihče ne zanika pobojev, ki pa niso imeli take razsežnosti, uperjeni pa niso bili proti Italijanom, temveč proti fašizmu in nasprotnikom komunističnega režima. (To nikakor ni res, šlo je za etnično čiščenje, n.op). Če bo šlo tako naprej, ne bo nikoli miru, saj se obnavlja situacija, značilna za čas pred prvo oziroma drugo svetovno vojno, in če se slovenska politika tega ne zaveda, je to velika pomanjkljivost (Ta “politika” ni več slovenska, temveč srbska, n.op). Obenem so Italijo pozvali k objavi poročila mešane komisije zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih.

Istra 1945 – Nekaj žrtev, pometanih v brezna. Pomore je izvajala JLA, Italiji pa naj bi se za to uradno opravičili Slovenija in Hrvaška.
Podtajnik na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia je danes zahteval, naj se Slovenija uradno opraviči Italiji zaradi današnjega dogajanja v Lokvi pri Sežani. "Slovenija naj se uradno opraviči Italiji in naj je bo sram pred Evropo," je v sporočilu za javnost zapisal tržaški poslanec desnosredinskega Ljudstva svobode Menia, po mnenju katerega so bili italijanski optanti pregnani kot pred šestdesetimi leti, medtem ko so prinašali cvetje k breznom, kjer so bili pobiti njihovi svojci.
"Kar se je zgodilo danes, povsem jasno dokazuje, da obstaja preteklost, ki ne mine in da nostalgiki Tita in fojb obstajajo na obeh straneh meje," je zapisal Menia. Po njegovem mnenju so za dogajanje sokrive tudi slovenske oblasti in policija, "tudi zato, ker je očitno, da če določeni predsedniki s svojimi izjavami sejejo veter, so to viharji, ki se jih žanje". "Prav imajo torej tisti, ki trdijo, da je govoriti o spravi gotovo prezgodaj in morda nekoristno," je prepričan Menia.
PP: Po našem je bil na italijanski strani resnično namen provokacije in ne samo “položitev rož”. Zato je prav, da so na slovenski strani odgovorili in nameravano provokacijo na ustrezen način zavrnili. Če bi italijanski Istrani res imeli samo človekoljuben namen, bi priznali, da je italijanski fašizem prvi začel s preganjanjem Slovencev in priznali njihove žrtve.
Pri dovoljenjih, ki so jih pridobili za pohod na Lokev, so se zanesli na svoje prijatelje v srbskem podzemlju, ki danes povsem nadzoruje Slovenijo. In »vsa« potrebna dovoljenja za provokacijo so res dobili. Jasno je, da bodo s svojimi pohodi poskušali znova. Njhov namen ni človekoljubnost, temveč ponižati Slovence in jih prikazati kot kriminalen narod. Za to jih prostozidarstvo predobro financira. Da smo Slovenci narod, ki ima “zločinski nagon”, je svoj čas iznesel v Demokraciji tudi prosluli Pavel Ferluga. Kot mu je bil naročil njegov srbski gospodar. S tem pa sta se očitno izdala oba.


Janez Stanovnik in Igor Lukšič, ki sta leta 2005 po navodilu srbske Kos ozmerjala
primorske tigrovce s “teroristi”.
V sklicevanju na pisanje Mitje Ferenca, ki ga navaja Massimiliano Lacota, ni nič zanesljivega, vkolikor ne gre za konkretne navedbe. Spomnimo se pa na nekaj podobnega, ko se je na zgodovinarja B. Grafenauerja sklicevala tudi nemško nacionalna klika na Koroškem v zvezi s Knežjim kamnom, češ da je tudi on sodil, da njegova podoba na slovenskem tolarju ne bi bila primerna (1991).
Takšna taktika nam je znana iz Beograda, ko so tam ob predsednikih vlade, lutkah iz drugih republik, govorili: “Pa ovaj je vaš čovjek”. Torej, vaš lastni človek, ki je tako “ugleden”(in njihov), prav tako. Torej ne oni, italo-Istrani ali Srbi, temveč “mi sami” Slovenci govorimo proti sebi. (Kako nas imajo za tepce!).
In še dopolnilo k izjavam organizatorjev protishoda v Lokvi: Če bo šlo tako naprej, ne bo nikoli miru, saj se obnavlja situacija, značilna za čas pred prvo oziroma drugo svetovno vojno, in če se slovenska politika tega ne zaveda, je to velika pomanjkljivost. Naj spomnimo na izjavo, ki sta jo leta 2005 podala Janez Stanovnik (še vedno predsednik ZZB NOB in Igor Lukšić (SD), sedaj minister za šolstvo, češ da so bili pripadniki TIGRa teroristi. Lahko mirno sklepamo, da jima je takšno izjavo naročila srbska Kos. Tista, ki je sedaj Istranom za provokativni shod v Lokvi posredovala “vsa potrebna dovoljenja”.
O tem še članek iz Primorskega dnevnika, Trst 1. marca, 2009

Sara Sternad
»Ne
dovolimo vam naprej, v jami ni italijanskih žrtev«
LOKEV - Partizanske pesmi, plapolajoče slovenske in partizanske zastave, transparenti, črno bele fotografije fašističnih grozodejstev na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno so v Lokvi včeraj dopoldne pričakale skupino članov Unije Istranov. »Naprej ne dovolimo! Domov, domov!,« so skandirali krajani, člani društva TIGR, Zveze združenj borcev NOB in Civilne iniciative za Primorsko, ki so skupini italijanskih optantov protestno preprečili spominsko komemoracijo pri jami Golobivnica, kjer naj bi po njihovih trditvah umrlo na stotine ljudi, predvsem civilistov.
Ko sta se skupini znašli ena nasproti druge, je predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota na dan potegnil dokumente, knjige in dovoljenja. Slednja pa mu seveda niso koristila, saj se je vnel besedni dvoboj: »Ali res poznate svojo zgodovino? Vi poznate le eno plat, seveda, zato preberite si, kar je zapisal zgodovinar Mitja Ferenc v okviru raziskav vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Mi želimo počastiti svoje padle, nič bolj preprostega. Zakaj se lahko vi v Bazovici klanjate spominu tigrovcev, mi pa se svojim pokojnim ne smemo?« Ogorčeno so mu odgovorili z one strani: »Saj smo tu doma in zagotovo vemo, da v Golobivnici ni italijanskih žrtev. Vaša je le fašistična propaganda.«

Massimiliano Lacota, predsednik Združenja Istranov
Zgledu omikanosti Lokavcev je čestital Lacota in protidemonstracijo miroljubnemu romanju označil za sramotno za Evropo: »Pravno bomo ukrepali in o tem poročali italijanskim in evropskim organom,« jim je še zabičal in dodal, da gre za jasen dokaz, da Slovenija še ni obračunala s svojo preteklostjo, v nasprotju s tem, kar trdi predsednik Türk, saj po 65. letih ne priznava lastne krivde.
Ko je bilo jasno, da jim ne bo uspelo do jame, in ko so naposled sile javnega reda prekinile oba shoda, so predstavniki Unije Istranov ob molitvi položili cvetje kar ob rob cestišča.
»Naš ni bil politični shod (ki je bil med drugim prijavljen, kot je potrdil policijski predstavnik, op.p.), pač pa izkazovanje ogorčenosti, saj ne sprejemamo te lažnive provokacije. Pri tem smo žal sami, saj nimamo podpore niti od države. Taki dogodki vnašajo tesnobo in nezaupanje v prihodnost,« je na poznejši tiskovni konferenci povedal podpredsednik ZZB iz Lokve Boris Čok. Tej provokaciji pa bodo sledile druge, saj bodo člani optantske organizacije vsako leto iskali novo lokacijo za podobne komemoracije. Samo na območju Lokve je na kvadratnem kilometru vsaj 500 jam, od katerih 280 brezen. Da je provokacija užalila domačine, je poudaril tudi tajnik društva TIGR, Lucijan Pelicon, ki pričakuje, da se Italija najprej opraviči in da sprejme poročilo meddržavne zgodovinsko kulturne mešane komisije: »Pričakovati je, da se bo ljudstvo na taka dejanja povsod odzvalo kot danes.« Novinarje je nagovoril tudi zgodovinar Jože Pirjevec, ki je poudaril, da je po osamosvojitvi tematika fojb postala orožje za pritisk proti Sloveniji. Ker je italijanska stvarnost izgubila zavest identitete, je v Slovencih našla katalizator, sovražnika, ki je udejanil genocid proti italijanskemu narodu: »Žarišče napetosti je treba sanirati, saj poglablja sovraštvo med narodi. Kar pa je najhuje, je to, da vse sloni na zgodovinski laži oziroma polresnici. Nihče namreč ne zanika, da je prišlo do pobojev, ki pa niso imeli take razsežnosti in niso bili uperjeni proti Italijanom z genocidnim nabojem, pač pa proti fašistom.« Če bomo tako nadaljevali, je povedal zgodovinar, v tem prostoru ne bo miru. Vsi so si bili edini, da se oblast ne sme sprenevedati in mora svoje državljane ščititi pred tovrstnimi dogodki: »Igra je nevarna. Danes nam je uspelo zadržati gnev in jezo med Lokavci, vprašanje pa je, če nam bo to uspelo tudi drugod.«
V popoldanskih urah se je ogorčen oglasil vladni podtajnik Roberto Menia, ki zahteva, da se Slovenija opraviči Italiji in naj se sramuje pred Evropo. Obregnil se je tudi ob izjave predsednika Republike Slovenije, ki tovrstna dejanja še podpirajo, tako da so pogovori o spravi danes povsem odvečni.

Indro Montanelli, satirični portret (Filippo Sassoli)
Še odmev v prostozidarskem dnevniku (Milan)

Fausto Biloslavo
Nostalgici di Tito: esuli aggrediti in Slovenia al grido: "porci italiani"
V prevodu : Titovi nostalgiki: ezuli napadeni v Sloveniji s kričanjem: “Italijani svinje”. – K temu navedba iz Primorskega dnevnika: Zgledu omikanosti Lokavcev je čestital Lacota… Kdo torej laže in potvarja? PP verjamemo člankarici v Primorskem, tudi zato, ker nam je dostojanstvo naših Kraševcev prav dobro znano.
Dnevnik urejuje “slavni” časnikar Indro Montanelli, prostozidar, ki je tudi njegov ustanovitelj. List služi italijanski desnici, ki je prostozidarska, kot je bila nekdanja njej formalno nasprotna socialistična stranka, ki ji je bil na čelu prosluli Bettino Craxi. V ozadju je tudi judovska klika. To je bilo razvidno pred kratkim, ob rušenju palestinske Gaze in tamkajšnih pomorih, ki jih je zakrivila izraelska vojska. Italijanski mladinci so v protest proti napadu na Palestince in njih ubijanju nosili transpartente, na katerih je bil kljukasti križ, češ da Izraelci delajo isto kot nekdaj nacisti. Indro Montanelli je bil (po judovskem naročilu) silno razburjen in je zaradi tega protestnike v svojem listu divje napadel. - Zanimivo pa je, da tukaj v Trstu najnovejša provokacija v Lokvi ni imela kakega posebnega odmeva.
