Spominsko obeležje ob potoku, kjer so ga po poldrugem mesecu našli umorjenega po hudem mučenju. Pokojnik je bil nestrohnjen. Od njegove mučeniške smrti mineva 65 let.
Lojze Grozde († 1943)
Anton Strle, Tine Pleško: Osmošolec iz Vodal (izdala Družina 2001, str. 148, 11,27 €). Fant je bil doma z Vodal pri Mirni, sirota, brez očeta. Mati se je poročila drugam in ga ni vzela s sabo. Vzela ga je teta v Lublano, kjer je bival v Marijanišču in hodil na gimnazijo. Kljub telesni moči je bil rahločuten, doživet pesnik. Po Božiču 1942 v Lublani ni mogel več zdržati. Hotel je na vsak način domov. Svoje doživetje je izpovedal v eni izmed svojih pesmi.
Prav blizu je sveti večer,
čeprav ni nikjer še snega,
čeprav ni še konca vojska,
čeprav je še v srcih nemir.Umijem si mlado srce
in z biseri ga okrasim,
z ljubeznijo ga prenovim –
glej, Detece božje že gre.
Dne 1. jan. 1943 se je odpeljal z vlakom do Trebnjega. Tam je že pozno popoldne prisedel na voz, ki je bil na poti proti Mirni. Na Mirni so voz obstopili partizani in Grozdeta že ob vstopu v vas prijeli. Odpeljali so ga v gostilno pri Koračinu, kjer se je vršilo prvo zasliševanje. Začelo se je že nekoliko temniti. Okoli šeste ure so ga nekaj časa imeli v gostilni pri Vidmarju. Pripovedujejo, da so ga tu slekli in pretepali. Dobili so pri njem samo latinski Misal, več knjig o Fatimski Materi božji in Hojo za Kristusom; to je bilo vse. Zvečer so hodili po hišah in vabili na »veseloigro«, kakor so rekli, v sokolskem domu. Tam so Lojzeta dalj časa grozovito mučili, kakor je bilo pozneje videti iz poškodb na najdenem truplu. Morda bi mučenje trajalo še dalj, ako ne bi prišlo povelje, da mora vse moštvo nemudoma oditi na Primorsko, kjer je bil napad. Zato so Grozdeta odvlekli v gozd... - Takole je kot najstnik doživljal slovenstvo:
Otoček sredi reke tam osamljen,
nebogljen, majhen, se z vodo bori,
ki krog njega se peni in rohni
in buta vanj in ga spodkopuje.
Zdaj ga odnese, človek pričakuje…
A glej, otoček, vztrajno se drži,
na trdnih skalnih temeljih stoji,
zato ne gane se, vodam kljubuje.
Dne 23. februarja so ga končno otroci, ki so iskali zvončke, našli v gozdu blizu Mirenskega gradu, dobre četrt ure stran od Mirne v dolini potoka Vejeršče, nezakopanega ... Grozdetovo truplo je bilo popolnoma ohranjeno in brez najmanjšega sledu trohnobe, čeprav je ležalo že sedem tednov na prostem in je bila toplota precej nad ničlo.
Oblečen je bilo v spodnje hlače, srajco, majico in telovnik, pa brez pokrivala in čevljev. Na nogah so bili dobro vidni znaki mučenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mučili. Natančno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho, z desnim licem, tja preko ustnice do spodnje čeljusti. Vsa lična koža je bila potegnjena obenem z ušesom z lica. Tudi spodnja polovica levega ušesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala zevajoča rana, okoli osem centimetrov dolga in šest centimetrov globoka. To je moral biti smrtni udarec, s topim orodjem, krampom ali motiko. Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset očividcev Grozdetovega trupla.
Nagrobnik Lojzetu Grozdetu na žegnu v Št. Rupertu
Kakor razberemo iz dodatnega poročila, je bila velika rana tudi na levi strani pod čeljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik v korenini. Na nogi pod kolenom so se našli sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih je bila koža deloma sneta...
Neko dekle je naslednji dan po Grozdetovi smrti, torej 2. januarja, slišala, kako je nek partizan zatrjeval, da je bil tisti osmošolec... nedolžen in da niso našli pri njem prav nič sumljivega..."
Povojni in današnji “mediji”, ki so pod nadzorom stare in nove Kos, o tej žrtvi molčijo. Ves levi tabor in njegov “trojček” prav tako. Tudi proslula Spomenka Diklić, ki tako vztrajno napada škofa Rožmana, za to in za še druge žrtve revolucije “ne ve”. Še manj Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOV. Zakaj ste vse to počeli, Janez? - Pa tudi “protikomunisti”, ki sicer tako vneto obtožujejo partizane, so o Lojzetu Grozdetu kar tiho. Sramujte se! Vaš molk je nadvse zgovoren.
