Mlatili so prazno slamo, vendar na visoki “akademski” ravni, zato da bi ukanili naivno tržaško občinstvo. Z gonjo proti Slovencem, ki so jih po prostozidarski direktivi označevali “slavocomunisti”, se preprosto niso soočali.
Tudi preko Trsta nas farbajo
Kritično o enačenju komunizma s fašizmom
Srečanje, ne v dobri veri, marveč kot akademska ukana
Od našega sodelavca
Trst, 4. junija 2009 - Neverjetno enačenje, poroča Pd, »Komunizem in fašizem v izkušnjah preteklega stoletja« je bil izziv, ki ga je sindikalna zveza CGIL Primorske (Furlanije-Julijske krajine) ponudila »strokovnjakom«, univerzitetnim profesorjem sodobne zgodovine, sodelovali so: Alceo Riosi (Milan), Marta Verginella (Lublana) in Giovanni Miccoli (Trst). (Kje pa je bil »famoso« Jože Pirjevec?)
Naš predstavnik na to srečanje, ki je potekalo v gledalšču Miela, sicer ni prišel. Zaradi tega smo, ko o njem poročamo, vezani le na članek v Pd, kar pa niti ni bistveno. Prireditev je bila očitno organizirana po naročilu italijanskega prostozidarstva, ki je v ozadju CGIL. Pobuda pa je prišla od njenega zaveznika, srbske prostozidarske lože. Toda poglejmo prej izvleček vsebine tega »srečanja«.
Pokrajinski tajnik CGIL, Adriano Sincovich, je poudaril, da gre za temo, ki jo politika rada zlorablja, istega mnenja pa je bil tudi deželni tajnik CGIL, Franco Belci, ki je uvedel debato. »Da sta bila komunizem in fašizem totalitaristična režima, ni dvomov, vendar so se komunisti borili za enakost, dostojanstvo, svobodo in mednarodno solidarnost, fašisti pa za povsem nasprotne cilje,« je dejal in vse, predvsem pa mlade, pozval h kritičnemu razmišljanju, k analizi in raziskavi, ki bi preprečili prosto poenostavljanje zgodovinskih dejstev. Res klobasanje (seveda proti dobremu honorarju).
Za mikrofonom so se nato oglasili gostje. Milanski docent Alceo Riosa je spregovoril o izgubi referenčnih točk v kulturi levice, ki jo danes oblikujejo politologi v iskanju čim širšega konsenza. Docentka na ljubljanski univerzi Marta Verginella se je zaustavila pri političnemu zlorabljanju zgodovinskih dejstev v slovenski družbi, ki se je od 80-ih let dalje še okrepilo. Tržaški docent Giovanni Miccoli pa je v svojem posegu segel po samih temeljih ideologije in enačenje ocenil kot površno….
Zakaj je srbska strani spodbudila to srečanje? Gre za “ofenzivo”, ki jo je začela na vseh ravneh, odkar so prišle na dan strahote v Barbara rovu pri Laškem: pomorjenih Slovencev lobanje in kosti, celo dojenčkov. In potem, ko je Janez Stanovnik, na čelu ZZB NOB, izjavil, da je ukaz za pomore prišel od maršala Tita.
Od tedaj je srbsko prostozidarsko podzemlje nenehno na na delu, da bi opralo podobo morilca Tita in ji v javnosti vrnilo poprejšnjo veličino. Tito je bil namreč prostozidar. Srečanje o komunizmu in fašizmu je bilo sklicano prav v Trst, ki je na meji Slovenijo. Navaden tržaški človek naj bi tako slovenskim sosedom, kot je že do sedaj, tudi v bodoče udrihal po pameti s Titovo podobo in jih poučeval, kako dobro so se imeli pod njim, to je, pod Jugoslavijo.
Da bi občinstvu vse, kar so govorili, bolj teknilo, so srečanju dali akademsko obeležje, s tem da so poklicali še docenta “iz Milana” in docentko “iz Lublane”. No, sedaj pa, ti šema (poslušalec), kar ugovarjaj takim visokim ljudem, če si upaš. – Torej, komunizem je bil prav tako totalitaren, vendar so se komunisti borili za “enakost, dostojanstvo, svobodo in mednarodno solidarnost”… Na lobanje in kosti v jamah, ne samo v Barbara rovu, temveč tudi v breznih po Istri in na Krasu, pa v Kočevskem Rogu itn. so udeleženci srečanja “pozabili”… (Imeli so pa so v zameno bogat honorar!).
