Karantanska umetnost in postni čas

Križani z Marijo in Janezom - skupina kipov iz glavne apside v baziliki stare benediktinske opatije v Sekovi (Seckau), Zg. Štajersko. Bazilika je bila posvečena leta 1164, nastanek kipov pa uvrščajo v obdobje romanike okoli 1200. Romansko obdobje je v karantanskih deželah zapustilo nekaj zares lepih stvaritev v cerkveni arhitekturi. Poleg sekovske stolnice npr. tudi stolnico sv. Eme na Krki, kjer se nahaja čudovita Marijina freska. Mnoge cerkve so bile kasneje gotizirane in tudi barokizirane.

Poleg tvarnih spomenikov je za to obdobje značilna tudi po poglobljena krščanska duhovnost, ki se je potem ohranjala še stoletja. V tej duhovni dediščini naj omenimo le enega izmed najbolj izrazitih primerov, pesem “Jezus brez žlahte”, ki je bila zapisana v Preddvoru pri Kranju (19. stol.), vendar je starejša, cerjetno za cela stoltja. Etnolog L. Kretzenbacher z univerze v Münchenu jo je opredelil kot enkratno duhovno sporočilo, kot ga v takšni obliki najdemo le v slovenski ljudski kulturi.