Ne veste ne ure ne dneva...

Jörg Haider, umrl v prometni nesreči

V avtu je zjutraj še pri temi zletel s ceste, bil je na mestu mrtev.

Celovec, 11. oktobra 2008

 

Zgodaj davi je v prometni nesreči umrl dolgoletni koroški deželni glavar in vodja BZÖ (Zavezništvo za prihodnost Avstrije) Jörg Haider, , ki je bil sam v avtomobilu, je pri kraju Ilovje (Lambichl) v bližini Vetrinja, po prehitevanju zletel s ceste in zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša umrl na kraju nesreče. Rajni 58-letni deželni glavar se je vračal domov, ko se je zgodila nesreča. Za konec tedna je načrtoval veliko zabavo ob 90. rojstnem dnevu svoje matere.

Ko je s prehitevalnega zapeljal nazaj na vozni pas, je njegovo vozilo, službeni VW Paheton, začelo zanašati. Kasneje je trčil v betonski steber v ograji ob cesti, nato pa se je avtomobil večkrat prevrnil.

Haider se mora na proteste po Evropi umakniti kot predsednik FPÖ. Vendar gre bolj za pritisk socialistične internacionale kot pa za resnično nacistoidnost.

Leta 1970 je predsedoval mladini svobodnjaške stranke na Dunaju. Šest let zatem se je preselil na Koroško. Njegova politična kariera se je začela leta 1977 pri FPÖ desničarski svobodnjaški stranki. Leta 1989 je na Koroškem v navezi njegove FPÖ z ÖVP (ljudsko stranko) in porazu SPÖ (socialistična stranka) postal koroški deželni glavar. Ker je hvalil naciste, se je moral po vseh letih umakniti. Leta 1999 se je na to mesto zmagovito vrnil.

FPÖ je leta 2000 sestavljala vladno koalicijo skupaj s krščanskimi demokrati Wolfganga Schüssla, kar je v Evropi znova sprožilo plaz kritik. Leta 2005 je ustanovil novo stranko, BZÖ, ki je na letošnjih parlamentarnih volitvah 28. septembra 2008 dosegla precejšen uspeh in osvojila 21 sedežev v 183-članskem parlamentu.

Formalna sožalja

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je Haiderjevo smrt označil za tragedijo. Glavni tajnik Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije, Stefan Petzner, pa je na spletni strani BZÖ zapisal: "To je za nas kakor konec sveta".

Ob današnji smrti koroškega deželnega glavarja in predsednika Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) Haiderja prihajajo izrazi sožalja tudi iz Slovenije. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor je družini preminulega avstrijskega politika poslal sožalno brzojavko, so sporočili iz SD.

Borut Pahor je poslal ob smrti Haiderja sožalno brzojavko, čeprav  je ta njegovi bodoči vladi še dan poprej grozil.

Nekdanji državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu in član parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič (SDS) pa je v sporočilu za javnost zapisal, da obžaluje tragično smrt koroškega deželnega glavarja. "Evropski narodi že desetletja dokazujemo, da so časi delitev za nami in da le spoštovanje mednarodnega prava, medsebojnih dogovorov in spoštovanja različnosti krepi in bogati naše skupno sobivanje na tem koščku planeta," je poudaril Pukšič. "Verjamem, da bodo politični nasledniki koroškega deželnega glavarja zaorali novo brazdo spoštovanja manjšinskih in človekovih pravic ter sobivanja med obema narodoma," je dodal.

V Trstu je deželni glavar Renzo Tondo izjavil, da je izgubil prijatelja, ki da je umrl kot je živel: 100 km na uro. Koroška naj bi izgibila velikega glavarja, Avstrija pa političnega voditelja. Dežela Furlanija – Primorska bo ob svečanostih njegovega pogreba prekinila vse svoje dejavnosti.

Bil je odkrit sovražnik Slovencev

Dan poprej, 10. oktobra, ob 88. obletnici koroškega plebiscita, je imel na tribuni v Celovcu hujskaški govor, v katerem si je kot tarčo izbral Slovenijo in njeno bodočo vlado.  Sloveniji kategorično odrekel vsakršno pravico, da bi bila v Avstrijski državni pogodbi (ADP) naslednica Jugoslavije, ki je bila njena sopodpisnica.  Hkrati je pozval avstrijsko vlado in njeno zunanjo ministrico, Korošico Ursulo Plassnik, naj jasno pove Sloveniji, da se glede slovenske manjšine na Koroškem nima pravice vmešavati. Ob tem je Haider še pristavil, da je 7. člen ADP v celoti izpolnjen.

To je člen, ki govori o pravicah slovenske skupnosti na Koroškem in na Štajerskem in predvideva postavitev dvojezičnih napisov. V svojem nastopu je Jörg Haider zagrozil Sloveniji, da se glede vprašanja krajevnih tabel igra z ognjem. Kot je še dodal v odzivu na osnutek koalicijske pogodbe prihodnje slovenske vlade, se Slovenija ne bi smela vmešavati v notranje zadeve Avstrije.

Leto 2007 - Če pa bi bile oblastem dežele avstrijske Koroške z ustavnim zakonom odvzete pristojnosti za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, pa Haider posredno grozi celo s podiranjem krajevnih tabel, kot se je zgodilo leta 1972. "Ne morem zagotoviti, da bodo te table ostale, kajti zadosti ljudi je - in to niso samo prenapeteži, ki tega ne bi sprejeli," navaja Haiderja avstrijski časnik Österreich.

Takole je Haider »izpolnjeval« odločitev ustavnega sodišča o namestitivi dvojezičnih napisov.

 

Odkrito poniževanje slovenščine pri nameščanju zgolje nekaterih dvojezičnih napisov

Povedano mimogrede! Na Haiderjev govor sta se odzvala predsednika krovnih organizacij koroških Slovencev, Matevž Grilc za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Marjan Sturm za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO). Oba sta na tiskovni konferenci Slovenske manjšinske koordinacije (SloMaK) poudarila, da se bo nova slovenska vlada morala končno odločiti, ali je naslednica razpadle države Jugoslavije ali ne. Grilc je ob tem poudaril, da zanj ni nikarkšnega dvoma o tem, da je Slovenija pravna naslednica Jugoslavije, Sturm pa je menil, da so slovenski manjšini na Koroškem odprte vse poti do internacionalizacije odprtih vprašanj, tudi če Slovenija ne bi hotela uveljaviti nasledstva v Avstrijski državni pogodbi.

V svojem govoru je Haider nadalje dejal, da ni le izpolnjen sedmi člen ADP, ampak da so izpolnjene tudi vse obljube, ki jih je dala provizorična deželna vlada koroškim Slovencem v posebni izjavi 28. septembra 1920, torej tik pred plebiscitom. Namreč, da bo »koroškim Slovencem ohranila njihovo jezikovno in narodno lastnost za vse čase in da bo za njihov duhovni in gospodarski razcvet skrbela enako kot za nemške prebivalce dežele«. Kot dokaz zato je omenil, da je dvojezično ozemlje doživelo razcvet kot vse ostali regije v deželi, vrh tega uživa slovenska narodna skupnost vse pravice, seveda ni omenil.

Na osrednji proslavi v Celovcu sta še spregovorila celovški župan Harald Scheucher in prvi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Dobnig. Slednji je v svojih pozdravnih besedah med častnimi gosti še posebej izpostavil, da letošnji proslavi prvič prisostvuje tudi predsednik Unije Istranov v Trstu, Massimiliano Lacota.

Spomnimo se še na leto 2005, ko je Jörg Haider napadel Slovenijo zaradi podobe Knežjega kamna, ki jo je vnesla na evro novčič za 2 centa. Spomnimo se, nadalje, kako mu je tedaj prosrbska klika v Ljubljani pritegnila in v Delu objavljala članke: Knežji kamen ni slovenski simbol. Spomnimo se tudi drugih izrazov Haiderjeve mržnje proti Slovencem. V tem je imel nedvomno kritje.

Svojo tiho »podržko« mu je dajal Beograd, kot priča prav prigoda v prosrbskem ljubljanskem Delu. Podpiral je Haiderja stari šovinistični Trst pa novonacistični krogi in kdo ve, kateri še. Vsem v ozadju je bilo nedvomno prostozidarstvo. Njegove korenine na Koroškem segajo tja do Londona. To smo videli leta 1945, ko so Angleži z zasedene Koroške vrnili Titu domobranske fante in može, ki so se tja zatekli pred partizanstvom. Bili so pomorjeni v Kočevskem Rogu - 12.000 slovenskih žrtev.