Kot smo slišali v poročilih na Tv Slovenija (ki dejansko tega imena ne zasluži), se je koroški glavar Jörg Haider spet spravil na simbol Knežjega kamna, menda povsem koroškega simbola, ki naj bi si ga Slovenija protipravno prisvojila. Slovenija namereva namreč njegovo podobo vnesti na listine kabineta predsednika vlade. Toda zadeva še ni javna i n na tem mestu se postavlja vprašanje, odkod je Haider zevedel o nameri, še preden je je do njene izvedbe prišlo?

Torej ga nekdo v Sloveniji o dogajanju na najvišji ravni redno obvešča. Koroška ima in plačuje potemtakem v Sloveniji svoje zaupnike? Še bolj verjetno je, da to delajo pripadniki mreže srbske Kos, vrinjeni v vse organe republike Slovenije. Spomnimo se le, kako hitro je prišlo v javnost inkriminirano pismo kard. Rodeta, ki ga je bil poslal slovenski vladi. Spomnimo se, kako je Haider v zvezi s Knežjim kamnom, ki ga je Slovenija vnesla na evro-kovanec za 2 centa, vzdignil leta 2006 vihar in kako je moralo tedaj prosrbsko Delo (Lublana) objaviti izzivalen članek z naslovom »Knežji kamen ni slovenski«...

Knežji kamen, ki ga je dal Haider prenesti iz muzeja v predverje hiše koroške deželne vlade. - Evrski kovanec za dva stotina, ki ga je izdala Slovenija ob prevzemu evra in je Haiderja tako zelo razburil.

Tudi tokrat je prosrbsko Delo poročalo o kar dvakrat Haiderjevem izpadu. Zadnji članek je napisal Ivan Lukan, koroški udbovec, ki pa v njem nedvomno ni sam od sebe zapisal tegale stavka: Ne samo dvojezične krajevne table, tudi zgodba o knežjem kamnu, simbolu slovanstva na avstrijskem Koroškem... Pazite, »slovanstva« in ne slovenstva, kot je očitno prenaredil zaupnik Kos-a pri lublanskem dnevniku.

Primer kaže, da gre v tem, kar zadeva priznanje slovenske zgodovinske identitete, srbsko podtalje v Sloveniji še vedno na roko avstronemški kliki na Koroškem in v Avstriji. Karantanci naj ne bi bili Slovenci, temveč le »Slovani« ali »Alpski Sloveni« ipd. Toda o tem, kdaj naj bi ti poslali Slovenci, vsi omenjeno podtalje in njegovi krogi molčijo.

Spomnimo se v zvezi s to zaroto tudi na dogodka z Dunaja, ko je dal prosluli arhitekt Boris Podrecca, prostozidar in srbski zaupnik, ob prenovi doma Korotan odstraniti s pročelja obsežen mozaik o Ustoličevanju. Mozaik je namreč zelo motil avstronemško in velesrbsko srbsko kliko.

Jörg Haider se je tudi tokrat obrnil na avstrijsko zunanjo ministrico Ursulo Plassnik in jo pozval, naj takoj posreduje pri slovenskem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu. Govoril je o »zlorabi najstarejšega avstrijskega pravnega simbola« in Plassnikovi svetoval, naj se pri Ruplu zavzame za takojšnji preklic načrtov, »namesto da bi s Slovenijo praznovala padec schengenske meje«. Desničarski populist je še dejal, da gre za »neznosno provokacijo Slovenije«.

Napovedal je, nadalje, že prve povračilne ukrepe. Koroška bo menda »prehitela« slovenske načrte in od prihodnjega tedna naprej bo na vseh uradnih pismih uporabljala simbol koroškega Knežjega kamna. Deželni glavar Haider je ponovil znano »uradno« stališče Koroške: da je Knežji kamen koroški pravni simbol, česar Slovenija noče priznati.

Avstrijski poslanec v zboru Evrope, Andreas Mölzer (* 1952) pogosto povzdigne glas proti Sloveniji. Nedvomno po naročilu svojih gospodarjev, prstozidarjev, ki jim je že samo njen obstoj trn v peti.

Kričanje Haiderja ima nedvomno tudi nasproten učinek. Tako še zlasti ob vprašanju, ki ga je iznesel Andreas Mölzer (* 1952) iz Leobna, avstrijski poslanec v zboru Evrope, ko je izjavil: »Slovenija si z nenehnim izzivanjem svoje severne sosede poskuša Slovenija pridobiti samozavest.« Poslanec Mölzer pripada desničarski »svobodnjaški« stranki (FPÖ), ki je pangermansko usmerjena in izkazuje do Slovencev eno samo mržnjo.

Poslanec Mölzer bi kot Štajerc naredil bolje, če bi se priljučil tistim štajerskim rojakom, ki si danes prizadevajo za razumevanje, sožitje in sodelovanje s slovensko Spodnjo Štajersko. Vsem je znano, kako se je že od let pred prvo svetovno vojno nemška klika po spodnještajerskih mestih priljučila velenemškemu pohodu na Jadran in sistematično poniževala Slovence. Na svojih veselicah so prepevali velenemško himno »Unser Vater Rhein..« Potem, ko je prišla Spodnja Štajerska s Slovenijo v okvir Jugoslavije, so v Gradcu želovali ob njeni izgubi in objavljali turobne strokovne članke pod naslovom »Die Zerreißung der Steiermark« (Raztrganje Štajerske, npr. Pirchegger).

Med prvo in drugo vojno je nemška manjšina na Spodnjem Štajerskem zaneseno vzklikala Hitlerju. Bučno so pozdravili Hitlerjev nastop v Mariboru (Marburg an der Drau!). Danes poskuša zgornještajerska oligarhija s prijaznim odnosom do spodnještajerskih sosedov ublažiti stres zaradi medvojnega dogajanja.

Egon Kapellari (* 1936), sedaj škof v Gradcu, eden izmed sovražnikov Slovencev, v tem primeru na cerkveni strani.

Ko smo že pri Štajerski, naj se spomnimo še cerkvene strani. Iz Leobna izhaja namreč tudi Egnon Kapellari (* 1936), od leta 2001 škof v Gradcu. Poprej, od leta 1981 dalje, je bil škof v Celovcu in je tukaj pokazal vso svojo odtujenost evangelju in človeškemu dostojanstvu. Namreč, leta 1988, ko so na Koroškem slavili 50.letnico kanonizacije sv. Eme in se je iz Slovenije podalo k njenemu grobu na Krki izredno veliko število romarjev, je koroški FPÖ-tisk (na ukaz prostozidarjev) začel slovenske romarje napadati. Gonji v tisku je pritegnil tudi škof Kapellari in se je zaradi tolikih slovenskih romarjev obrnil s protestnim pismom na takratnega lublanskega škofa Šuštarja. To naj bi bil torej »škof«!?

Primer škofa v Gradcu, nevrednega svoje službe, smo navedli zato, da bi si naši bralci lahko predstavljali, kako široka je idejna zarota proti Slovencem v sedanji Avstriji. Spomnimo se ob tem samo še nekdanjega generalnega vikarja Krške škofije, Josefa Kadrasa, ali pa proslulega Wilhelma Mucherja, nekdanjega župnika pri Gospe Sveti, ki je bil paranoičen sovražnik Slovencev... O tem seveda niti v Vatikanu niso nič vedeli in še vedno »ne vejo« ničesar.

Nam gotovo nam ni do tega, da bi napadali Cerkev. Prav narobe, napadamo in bomo napadli nevredne in zlohotne tipe, ki vedrijo pod cerkveno suknjo in delajo sramoto evangeliju. Koliko duš se je zaradi takšnih ljudi že odmaknilo tudi od vere!

Da se povrnemo h Knežjemu kamnu in zadnjemu »škandalu« v zvezi z njim, bi s tem v zvezi rekli, da lahko predvidevamo, da se bo njegov lik na ta način samo še bolj razširil v zavest evropske javnosti. Z njim pa tudi prava zgodovinska podoba Slovenije. In prav v tem je tisti »hit«, ki ga je tako premeteno pripravil aparat sedanjega premiera Janeza Janše!

S predsedovanjem EU v prvi polovici 2008 se bo Slovenija predstavila Evropi v svoji zgodovinski podobi in ne kot »one-time Yugoslavia province«, kot jo v svojih člankih vztrajno in nenehno naziva prostozidarski tisk v Zahodni Evropi. Resnica prej ali slej zmaga!