“Skozi ogenj in pepel” (Lublana 2003) je knjiga spominov, ki jo je napisala učiteljica Ivanka Sluga – Škof (*1929 Artviže), iz Brkinov. Knjiga je napisana v tekočem, preprostem in razumljivem jeziku. V njej nam avtorica prikaže svojo lastno usodo, obenem pa tudi usodo Brkinov, njene domače krajine, in potem razmere v času njenega bivanja v Avstraliji. Oris usode Brkinov med drugo vojno je pretresljiv: čudoviti, zavedni, hrabri ljudje, tigrovci in partizani, vedno pripravljeni na boj za svobodo in domovino! Vendar po vojni tudi njim ni bilo prizaneseno. Tudi njihova krajina je postala žrtev komunistične “svobode”. Avtorica je z možem in dvema otrokoma, kot toliko drugih primorskih ljudi, prispela v 60. letih v Avstralijo. Mož je kmalu umrl, ostala je sama z otrokoma in se borila za preživetje. Delovala pa je tudi v slovenski prosveti. Pri tem je doživela, ker je bila napredno usmerjena, divje napade s strani “katoličanov” (zaupnikov srbske KOS). Označili in razvpili so jo za “komunistko” in celo za “komisarko”, samo da bi blokirali njeno delo za slovenstvo. In res, slovenski ljudje niso hoteli več poslati svojih otrok v slovensko sobotno šolo, kjer je poučevala “komunistka”. Takšnih primerov v imenu “protikomunizma” je bilo v slovenskem zdomstvu kar veliko. Z njimi je stara Juga dušila delo za slovenstvo. Toda po tolikih letih se je Slovenija vendarle osamosvojila. Ivanka Škof nam je zapustila s svojo knjigo dragoceno pričevanje. Njej in vsem ljudem iz Brkinov čestitamo za pokončno držo in za neomajno vztrajanje v slovenstvu, tako pod fašizmom kot med okupacijo in pod povojnim jugoslovanstvom (velesrbstvom).