Tomaj, v načrtu je njegovo popolno razdejanje, ki ga s podporo Davorina Terčona (LDS, Zares), župana Sežane, in občinskih “svetnikov” pripravlja družba Adriaplan. Vas naj bi uničili z novogradnjo 70 novih hiš za Italijane.
Idilični Kras, do kdaj še?
Naravna in kulturna krajina pred uničenjem
Razprodaja Krasa v srbsko italijanski navezi
Načrtno uničenje duhovnega izročila Kosovela
Tomaj - Družba Adriaplan (Sežana) želi pod starim Tomajem zgraditi novo naselje za Italijane. Domačini nasprotujejo tako velikemu posegu v prostor. Bo čez nekaj let tretjina prebivalcev Tomaja govorila italijansko? Bo staro kraško vas preplavil val priseljencev iz Italije, ki bodo kupili 70 novozgrajenih hiš v južnem delu Tomaja, v soseski Macela? Bodo temu strnjenemu naselju kmalu sledila podobna v drugih kraških vaseh in za vselej povsem spremenila podobo Krasa?
Številni Tomajci se bojijo, da se bo vse našteto res zgodilo, zato so se povezali v civilno iniciativo Macela in županu občine Sežana Davorinu Terčonu poslali pismo, v katerem izražajo svoje odločno nasprotovanje omenjeni novogradnji. Od župana pričakujejo, da jih bo podprl in storil vse, kar je v njegovi moči, da se gradnja ne bi začela. Do srede (oktobra 2007) se je pod to pismo podpisalo 57 Tomajcev, prvi med njimi je Vojko Pintar. Zbiranje podpisov pa se še nadaljuje, čeprav so pismo že v torek poslali županu, ki naj bi ga tako prejel včeraj.
Sežanska družba Adriaplan, hčerinska družba sežanskega Jadrana, naj bi zgradila hiše na treh hektarjih površin v južnem delu Tomaja, v soseski Macela, tomajskem Brdu oziroma južnem ali novem Tomaju. To pomeni, da bi se sedanjim 135 hišnim številkam, v katerih živi 345 prebivalcev, pridružilo 70 novih hiš - enodružinskih, dvojčkov in vrstnih hiš, v katerih bi, če bi bile zgolj povprečno naseljene (nove soseske pa praviloma presegajo povprečje), živelo 210 prebivalcev, so izračunali Tomajci.
Odurne novogradnje bodo uničile dragoceno kulturno krajino Krasa. Italijanski Trst si že mane roke. Kako ne, že kmalu bo nadvladal kraško zaledje, saj smo vendarle “v Evropi”? Kaj bo zdaj rekla Jolka Milič, znana prevajalka Kosovela? Nič (ne sme)!
In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji... (Kosovel, Ekstaza smrti)
Gradnja naj bi bila močno strnjena, tako da bi posamezne parcele obsegale le 450 do 500 kvadratnih metrov, čeprav večina hiš v novih predelih kraških vasi stoji na več kot 1000 kvadratnih metrov velikih parcelah. Zato se je med podpisniki pisma za omenjeno naselje že oprijelo ime Dachau, saj tako strnjena naselja po njihovem prepričanju ne sodijo na Kras. Opozarjajo, da bodo omenjene hiše kupovali predvsem kupci iz manj premožnih slojev iz sosednje Italije, na enem od sestankov vaške srenje Tomaj je bilo slišati celo vprašanje: »Ljubljana ima Rakovo Jelšo v Barju, zakaj bi jo moral imeti Trst v Tomaju?« - Zato, da uničijo vašo kulturno krajino. - »Bori, bori v tihi grozi ...«, (Kosovel) - kaj bo lahko kdo še slikal, o čem skladal, pesnil...? (To je resničen namen novogradenj!)
Takšna gradnja pomeni aroganten urbanističen poseg v Kras, so prepričani Tomajci, ki so v pismu zapisali: “Kras je kulturna in naravna vrednota Slovenije, kar je skladno z zapisanim v strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kjer je za to območje izpostavljena skrb za arhitekturno krajine, v okviru naselij pa še posebno ohranjanje kulturne identitete.” Opozarjajo tudi na dejstvo, da takšno kratkoročno načrtovano in prekomerno poseljevanje Krasa presega interese slovenskega prebivalstva: “Skrbi nas, da se bo naš sosednji kraj označeval s tujim poimenovanjem, na primer Tomadio Nuovo.” (Ja, prav to nameravajo z vami!)
Kraška idila danes, in nikdar več! Zbogom, kraška vas in hiša.
Nezaupljivi so tudi do stališča občine Sežana, ki jim ga je 24. septembra 2007 predstavil občinski urbanist Slavko Škulj. “Po njegovih besedah občina tako ali tako nima vpliva na gradnjo, glede na dejstvo, da je projekt v skladu s planskimi akti občine in veljavnimi PUP,” so zapisali Tomajci, ki so prepričani, da občinski urbanist ni zastopal javnega interesa, niti interesa krajanov, ampak interes investitorja. Ugotavljajo, da bo investitor od lastnikov zemljišč - tudi ti so iz Tomaja - brez večjih težav odkupil zemljišča. Pri tem nima občina nobene vloge, investitor potrebuje njeno pomoč samo pri zagotavljanju dostopa oziroma javne poti do zemljišč. (Kako laže!)
Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla
bo v krsto temnih stoletj,
tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. — Vse je
ekstaza, ekstaza smrti. —
Ponaredbe na občini Sežana - V ureditvena območja navedenih naselij so vključena tudi velika območja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jim v prostorskih sestavinah planskih aktov občine Sežana ni bila spremenjena namenska raba za gradnjo in urbano rabo, kar je v neskladju s hierarhično višjimi akti, ki na teh območjih določajo kmetijsko rabo in so samo dolgoročno namenjena prostorskemu razvoju naselij in njihovi širitvi. Za območje kmetijskih zemljišč in gozdov ni mogoče določati meril in pogojev za gradnjo stanovanjskih sosesk ter njihovo urbanistično in arhitekturno oblikovanje. (Torej, kar po balkansko: kadija služi...)
Sporen tudi Tomaj - “Iz planskih aktov Občine Sežana je razvidno, da v konkretnem primeru naselja Tomaj PUP za južni del Tomaja določa pogoje, ki se nanašajo na novo stanovanjsko gradnjo, servisne dejavnosti ter ureditve cestnega omrežja na zemljiščih oziroma v območju urejanja, ki mu v hierarhično višjem prostorskem aktu ni bila spremenjena namenska raba iz kmetijskih zemljišč v stavbna. Enako velja za načrtovane novogradnje na kmetijskih zemljiščih v naseljih Lokev, Grahovo Brdo, Križ, Škibini in Voglje,” opozarja civilna iniciativa Kras.
Civilna iniciativa Kras pričakuje, da bosta občinski svet in župan Davorin Terčon širšo javnost takoj seznanila z ukrepi, ki jih bodo izvedli skladno z navedenim opozorilom MOP,” poziva CI Kras. Zato naslavljajo na župana vrsto vprašanj: “Kakšno je uradno stališče občine do nameravane gradnje, tudi z vidika vplivov na prostor in prebivalstvo? Kaj pomeni izjava predstavnika občine na zboru krajanov, da bo občina omogočila gradnjo? Na kakšen način, zakaj, na podlagi katerih planskih podlag?” Župana sprašujejo tudi, zakaj sprejemanje prostorskih aktov občine ne poteka v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in sprejetim programom občine. Sprašujejo se, ali se bo sprejem novih prostorskih aktov občine odmikal vse do začetka gradnje v Tomaju.
Danes še slovensko, jutri italijansko in srbsko. Srečko Kosovel bo samo še na papirju! Krivda tudi pri »naprednih« Kraševcih (udbovcih), ki so vsa povojna leta podpirali jugoslovanski (velesrbski) režim.
V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras. Na polju že nikogar več ni, le ona preko gmajne leti. In samo lovec ji sledi. Strel v tišino; droben curek krvi; brinjevka obleži, obleži. (Kosovel, Balada)
Direktor podjetja Adriaplan Boštjan Žiberna ima povsem drugačno stališče. S pismom civilne iniciative ni uradno seznanjen, neuradno pa ga pozna. “Zgrožen sem nad nivojem tega pisanja. To je raven politične gonje, brez strokovnih podlag. To so interesi posameznikov, ne vsega Tomaja ali krajevne skupnosti Tomaj. Pismo je podpisalo nekaj družin, nekateri Tomajci so bili zgroženi nad tekstom in ga niso hoteli podpisati. Podpisali so ga priseljenci, ki so v Tomaj prišli prav tako, kot bi radi mi. Tudi prvopodpisani Vojko Pintar je vikendaš,” nam je včeraj povedal Žiberna.
Žiberna obenem izpostavlja, da je eden od dejavnejših članov civilne iniciative, Stane Henigman v Tomaju sam zgradil dve hiši in jih prodal Italijanom. (Ta sicer ni domačin, temveč tujec. Ste kdaj slišali za primorski priimek Henigman? Spominja na nekdanje celjske Nemce). Žiberna, udbovec, se sklicuje na primer udbovca, češ, če lahko on, lahko tudi mi. – Ubogi Kras, kaj je še ostalo od tvojih »klenih« ljudi, ki se bojijo podpisati (Udba!).
Glede prihodnjih korakov pa pravi Žiberna: “Projekt bomo peljali naprej po uradni poti, tako kot določajo odloki in zakoni.” Resnih ovir za gradnjo po njegovem mnenju ni: “To območje je zazidalno že 12 ali 15 let. Sedaj je prišlo na vrsto, ker je temu namenjeno.” (Videli smo, da gre v resnici proti zakonom in predpisom, v smislu zazidalnega načrta).
Prišel je čas, v tržaško italijanski in srbski navezi je sedaj na vrsti pohod na kraško gmajno
Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to?... Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče. (Kosovel, Ekstaza...)
“Stopili smo v Evropo” - Ob tem dodaja, da če na Krasu ne bodo pospešili gradnje stanovanj, bodo posledice vse prej kot ugodne: “Za Sežano je predviden velik porast delovnih mest odprlo naj bi se jih okrog 1500 (ne za Slovence, za Italijane iz Trsta in za Srbe). Ti ljudje bodo morali tudi nekje stanovati. Če gradnja ne bo sledila povpraševanju, se lahko cena stanovanj hitro dvigne na 4000 evrov za kvadratni meter, kar pomeni, da si bodo le redke mlade družine lahko kupile stanovanje.” (Kako ganljivo!)
Glede bojazni pred Italijani odgovarja, da so sedaj (!) med šestimi interesenti za hiše v Tomaju samo Slovenci: “Ta strah je popolnoma neupravičen. Ljudje iz Ljubljane in osrednje Slovenije iščejo lokacije na Krasu.” In četudi bi kupci bili Italijani: ”Kaj lahko naredimo proti temu? Stopili smo v Evropo in Evropa daje enake možnosti vsem,” meni Žiberna in doda: “Bojim pa se, kaj bo, če bo to pisanje preletelo meje in prišlo v Trst, saj je zelo nestrpno.” In še: “Demantirati moram obtožbe na račun Škulja in posredno nas, češ da tako sodelujemo. To je zrelo za kazensko ovadbo (poskuša ustrahovati, kot stara Ozna, Udba, in se tako izda, kdo pravzaprav je), ne vem, od kod so prišli do tega podatka.”
Italijani ob srbskem zavezništvu znova na pohodu, jutri že tudi na Krasu. Tako bo dejansko v Nuovo Tomadio.
Pazite, skrbi ga, kaj bo rekel Trst! To je res višek nesramnosti, saj primorski ljudje nikakor še niso pozabili časov, ko je divjala po deželi tržaška fašistična mafija: požganega Narodnega doma, internacij, mučenj v zaporu Coroneo, pa Rižarne... tistega, kar danes italijanska stran v Trstu javnosti vztrajno prikriva. Tolče pa nenehno proti Slovencem, ki so krivi za »fojbe«, za pregon italijanskih Istranov (perchè Italiani) itd. Vse je bilo delo jugoarmade.
Na pobude in predloge civilne iniciative Kras z novembrske okrogle mize se je odzvalo tudi Ministrstvo za kulturo. “Ministrstvo za kulturo podpira posredovane predloge in pobude za ukrepanje, vendar le-te presegajo našo pristojnost. Glede na to, da gre za zelo kompleksno in večplastno problematiko, katere pretežna vsebina se nanaša na prostorsko načrtovanje in graditev objektov, smo predlagali ministrstvu za okolje in prostor, da prevzame aktivno vlogo za njeno rešitev. Ministrstvo za kulturo pa je pripravljeno pri tem sodelovati oziroma bo zagotovilo sodelovanje pristojne strokovne javne službe, to je Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,” je v januarskem dopisu CIK zagotovil minister Vasko Simonitti (tudi ta je srbski zaupnik; spomnite se samo financiranja balkanskih filmov).
Kdo je v ozadju?
Da italijanski Trst načrtuje invazijo v Sežano in na slovenski Kras, je že dalj časa znano. V Trstu so ugotovili, da lahko v ta namen spet odprejo staro železnico, ki vodi od Sv. Andreja čez Rocol in čez Opčine do Sežane, kjer gradijo industrijsko cono. V njej naj bi se zaposlili mnogi brezposelni tržaški ljudje. S tem naj bi vsaj nekoliko omilili kronično brezposelnost v tem mestu.
Toda za prevzem delovnega mesta v Sežani se italijanski ljudje nikakor ne nameravajo naučiti slovenščine. Ne, slovenski ljudje naj z njimi govorijo italijansko, saj je slovenščina nasproti italijanščini vendarle manjvreden jezik. Takšno gledanje v Trstu tudi danes izpričujejo na vsakem koraku. Toda, kako uresničiti načrte italijanskega Trsta? - Preko srbskih zaveznikov!
Sežanski župan Davorin Terčon (LDS, Zares), kulturni minister Vasko Simoniti (SDS). Različni stranki, vendar pod isto komando. Cilj, kulturno uničenje identitete Slovencev! Postali naj bi Balkan, ne pa Evropa
Najdejo jih v velepodjetju Jadran, ki ima v lasti družbo Adriaplan. Tvrdka Jadran (uvoz-izvoz) je nekdanje jugoslovansko podjetje. Podjetja te vrste, kot stari Genex, Inex… pa so bila trdno v rokah srbskega Beograda in so to še danes. Tako italijanska kot srbska stran sta Slovencem sovražni in sodelujeta pri spodkopavanju njihovega obstoja že vsa povojna leta. Od tega načrti družbe Adriaplan (Jadran), da pripelje Italijane kar v bližnji Tomaj.
Zaradi tega vzklik Žiberne: Kaj bo rekel Trst! S katerim se znova izda! Ne pozabimo še, da je podzemlje v Trstu v srbskih rokah! Hiše v Tomaju bi bile prav lahko namenjene pripadnikom srbske mafije v Trstu, ki so sedaj pač “tržačani” (ubogi Kraševci!).
Z novogradnjo v Tomaju bi začeli uničevati tudi kulturo Krasa, rušiti Kosovelovo krajino. Vsi se še spomnijo, kako so na začetku 70. let pridrveli srbski oficirji in udbovci iz Sežane v kraško vas Hruševica in ukazali odstraniti nov spomenik Srečku Kosovelu. Nato so se izdivjali v bližnji gostilni.
Zakaj Srečko Kosovel srbsko stran tako draži, ne vemo. Mogoče zato, ker ga pozna tudi Evropa? Dejstvo je, da je danes družba Adriaplan (v srbskih rokah), v italijanski navezi, začela pohod na kulturno krajino Krasa. Pri tem pa bo še zaslužila (!), ker smo pač “v Evropi”.
Občinskemu vrhu v Sežani je na čelu župan Davorin Terčon, prej pri LDS, sedaj pri Zares, to je pri strankah, ki sta v celoti v rokah tajkunov in pod srbsko komando. S tem pa se sklene tudi začarani krog okoli Tomaja. Srbsko italijanska naveza proti Slovencem obstaja namreč že od časov po prvi svetovni vojni. Pomislimo le na Jadransko banko (1927), pa na Tržaško kreditno banko (1994). Pregovor pravi: Ni ga večjega slepca od tistega, ki noče videti (ubogi Kraševci!).
