Polnočni zvon z visokih lin krepko zaklenkal je...
Genocid nad Slovenci
(ki še vedno traja)
STA sreda 19.03.2008
Slovenija največje morišče po 2. svetovni vojni
Haag - Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana je bila Slovenija spomladi 1945 največje morišče po II. svetovni vojni v Evropi.
V Haagu je
v ponedeljek potekalo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o
osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne
zločine, ki sta se ga je iz Slovenije udeležila Jože Dežman in vodja
policijske akcije Sprava Peter Jamnik.
Na konferenci sta predstavila besedilo z naslovom
Dokazovanje nezastarljivih kaznivih
dejanj, storjenih po drugi svetovni vojni na območju
Slovenije. Ob tem je Dežman dejal, da je bilo pobijanje civilistov
in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni
največji pomor vseh časov
v slovenskem prostoru v miru.

Kočevski Rog, grobišče Macesnova gorica
Spomladi leta 1945 pobitih več kot 100.000 oseb - Kot je dejal, je bilo v Sloveniji spomladi leta 1945 po dosedanjih spoznanjih pobitih več kot 100.000 oseb, kar pomeni, da je bila Slovenija največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi. "Po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in množičnosti gre za pojav, ki ga lahko primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma," je dejal.
Danes raziskanih okoli 600 grobišč - Procesa sprave in iskanja resnice sta se po njegovih besedah v Sloveniji začela v osemdesetih letih 20. stoletja. Nadaljevala sta se po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so parlamentarne in vladne komisije začele raziskovati in urejati grobišča. Leta 2002 se je začela tudi sistematična topografska raziskava, na podlagi katere je danes topografsko raziskanih okoli 600 grobišč.
Delovna skupina Sprava - Pavel Jamnik je na srečanju predstavil posebno delovno skupino z imenom Sprava, ki deluje od leta 2001. Kot je dejal, so za policijo in tožilstvu pri dokazovanju tovrstnih dejanj pomembna tri vprašanja: ali je storilce mogoče izslediti, ali je za storilce teh pobojev še moč najti dovolj kazenskopravnih dokazov in ali je žrtve mogoče identificirati.
Ne boste verjeli, ima jih v šahu še danes. V “samostojni” in “demokratični” Sloveniji.
Dežmani, Jamniki & Co. se bojijo njegovih senc.
Odgovorni za poboj - Prav tako se po Jamnikovih besedah pojavljajo težave, ko že odkrijejo osebo, ki bi bila lahko odgovorna za poboj. "Takrat se pojavi nov sklop objektivnih težav, t. j. da je oseba, ki bi bila lahko za to odgovorna, danes že mrtva ali zanjo ni mogoče dokazati poveljniške funkcije v kritičnem časovnem obdobju. Dogaja se tudi, da se oseba, ki je bila aretirana, ni nikoli več vrnila domov, pri čemer se ne ve, kje je grob," je dejal.
Policija opravila več tisoč razgovorov - Policija je do zdaj v okviru preiskav opravila več tisoč razgovorov, 12 ekshumacij grobišč in podala dve kazenski ovadbi zoper znane storilce, vendar je bila v nadaljevanju zahteva tožilstva za uvedbo preiskave v obeh primerih zavrnjena.
STA petek 21.3.2008
'Neokusno pretiravanje' Ljubljana |
Jelinčič je dejal, da je Dežman v svojem nastopu v Haagu zamolčal nekatere bistvene okoliščine povojnih pobojev. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je izjavo direktorja Muzeja novejše zgodovine Jožeta Dežmana, da je bila Slovenija največje morišče v Evropi po 2. svetovni vojni, označil kot "neokusno pretiravanje".


Zmago Jelinčič, poslanec SNS - Srboljubni kader s četniško šajkačo (foto: Mladina)
Kot je v pisnem
odzivu na Dežmanov ponedeljkov nastop na srečanju evropske mreže
kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti
človečnosti in vojne zločine v Haagu, zapisal Jelinčič, je Dežman v
svojem nastopu zamolčal nekatere bistvene okoliščine. Po navedbah
poslanca je treba poudariti, da Slovenija v tistem času, v letu
1945, mednarodnopravno ni obstajala. Prav tako ni imela mednarodno
priznane posebne slovenske oblasti.
"Zavezniki so
poznali in priznavali le Jugoslavijo, v kateri edino oblast na
celotnem ozemlju Jugoslavije je predstavljal Tito s svojim vrhovnim
partijskim in vojaškim poveljstvom. Na
območju celotne države so v obdobju, ki ga obravnava Dežmanovo
poročilo, imele izvršno oblast izključno oborožene sile
Jugoslovanske armade, KNOJ in OZNA. Vse te sile so bile pod
neposrednim poveljstvom vrhovnega komandanta Josipa Broza - Tita,"
je zapisal Jelinčič.
Zato je po njegovo "skrajno
sprevrženo vsakršno poročanje o tistih dogodkih, na osnovi katerega
bi nepoučeni utegnili sklepati, da so to počele slovenske oblasti,
državljani Republike Slovenije".
"Resnica
je namreč popolnoma drugačna. Slovenija in Slovenci so žrtve
dogajanja in okoliščin,"
je še zapisal Jelinčič.


“Zvezde žarijo, slavček žvrgoli…” Rdeča in rumena zvezda imata isti izvor, v prostozidarstvu.
Goriški panterji
Tisto, kar je treba doreči
Opazili smo, da dnevnik Delo, ki je v rokah prosrbske klike, o izjavi Jožeta Dežmana v Haagu sploh ni poročal. Kljub tremu, da si ta ni upal izreči, da je šlo za genocid nad Slovenci, ki ga je izvajalo in ga še vedno izvaja velesrbstvo, povezano z evropskim prostozidarstvom. Poslanec Jelinčič je izrekel tisto, česar si Jože Dežman in drugi z njim in pred njim niso upali, in je navedel krivca: Jugoslovanska armada, KNOJ in OZNA, imenovana zatem UDBA (danes KOS).
S tem je vihravi Jelinčič prehitel uradne razlagalce pomorov Slovencev ob koncu druge svetovne vojne, ki se vse doslej bali izreči besedo genocid. Morali pa bodo to storiti prej ali slej in tudi imenovati resničnega krivca. Postkomunistična stran, ki jo predstavljajo prosrbske stranke LDS, Zares in SD, ob vsem tem zakrknjeno molči, ker je sokriva. Genocida in terorja, pri katerem je sodelovala njena predhodnica partija, ni namreč nikoli obsodila. Po razglasitvi samostojne Slovenije se je polastila oblasti, javnih občil in tv in vtepala Slovencem v mišljenje lažno “liberalno” ideologijo.
Protikomunistična stran, ki je bila in je še v rokah velesrbskih krogov, pa se je usmerila na staro partijo in jo še vedno razglaša za edinega krivca povojnih pomorov in terorja. Pri tem se skrbno izogiba temu, da bi kakorkoli omenila velesrbske strukture (JLA, KNOJ, OZNA). Na partijo, in zgolj nanjo, poskuša naščuvati slovensko javnost, predvsem na katoliške ovce, na katere se je bil usmeril medvojni in povojni teror.
Vse to je prihajalo do izraza že zlasti ob vsakoletni poklonitvi spominu pomorjenih domobranskih borcev v Rogu. Že tam v letu 2000 je ob tej priložnosti govornik Justin Stanovnik spravil nad partizane. Leta 2006 pa so nagnali upokojenega nadškofa Franca Perka, da je med govorom ob breznu pomorjenih lažno napadel OF. Pomore okoli 12.000 domobranskih borcev, ki so jih Angleži po nalogu prostozidarja Winstona Churchila in v dogovoru s Titom vrnili s Koroške, in je njihov pomor po njegovem ukazu vodil Sima Dubaić, so izvajale enote JLA.
Tega si “protikomustičnii” govorniki vse do danes niso upali izreči. Monopol nad organizacijo spominske poklonitve v Rogu ima domnevno postdomobransko društvo Nova zaveza, ki sta ji na čelu Tine Velikonja in Anton Drobnič. Društvo je seveda financirano iz proračuna. Vse financiranje pa nadzoruje srbska KOS. Vsled tega se Nova zaveza v svoji dejavnosti omejuje le na območje nekdanje Ljubljanske pokrajine in se skrbno ogiba temu, kar se je po vojni godilo v Istri in na Primorskem. In smo tam!

Genocid so tudi tisoči pregnanih, izseljenih, pa zavajanih z lažno propagando in ideologijo proti lastnemu narodu.
Genocid, do danes - Zatiranje nekega naroda ni samo v nasilju, z orožjem in pomori, kot se je dogajalo s Slovenci med in ob koncu druge svetovne vojne. Genocid je tudi tih in nekrvav, kot se je nad Slovenci nadaljeval vsa desetletja Jugoslavije po drugi svetovni vojni.
V 50. letih so številni mladi bežali izpod komunističnega režima čez mejo v tujino. O tem se skrbno molči. V 60. letih se je začel odhod delovne sile na “začasno” delo na tujem. Odšlo je vsaj 200.000 mladih Slovencev in Slovenk. Ostale so za njimi hiše in družine brez naslednikov, šole po deželi brez otrok. S tem problemom se tudi dobro plačana Nova zaveza, ki se predstavlja kot protikomunistična, demokratična in krščanska, ne ukvarja. Za to pač ni plačana.
Genocid nad Slovenci, ki ga je izvajalo velesrbstvo, ki se je skrivalo za partijo (kot se še vedno), je bil in je tudi psihološki. Izvaja se preko uzurpiranih javnih občil, preko katerih podtalna srbska klika vnaša v mišljenje Slovencev lažno informacijo in ideologijo. Videli smo pravkar, kako je prosrbsko Delo zamolčalo Dežmanovo izjavo o pomoru stotisočev. Bili smo priča “protestu” 571 novinarjev, ki jih je srbsko podzemlje nagnalo, da so na svetovne liste in novinarsko združenje naslovili lažno poročilo, kako jih Janševa vlada zatira… Namen je bil, očrniti Slovenijo v svetu med njenim predsedovanjem EU.
To pa je le ena izmed prigod. Omeniti je treba še obvezne programe v šolah in na univerzah, ki so skrbno dodelani v smislu protislovenske ideologije in samoponiževanja (Sram me je, da sem Slovenec), izkrivljanja zgodovine in kulture. Vse to se še vedno dogaja v imenu “znanosti”. Kulturni LDS-minister Jožef Školč je leta 2000 financiral predstavo o razdevičenju Primicove Julije (5000 DM), ki jo je pripravil srbski potomec Niko Gorkić. V imenu znanosti? Namen je bil, perverzirati spomin na Prešerna, in do kraja ponižati Slovence na balkanski seksualni način. Nihče si ni upal javno protestirati. Vse se je balo, sicer nikjer omenjene KOS, za katero pa vsi vejo.
Stari aparat udbovskih in kosovskih zaupnikov in zaupnic je še vedno dejaven in dobiva navodila, kakšne govorice naj spravlja v obtok. Govorice so seveda protislovenske, lažne, tudi perverzne, in predstavljajo pomemben delež v današnjemu psihološkemu in ideološkemu genocidu nad Slovenci. Toda vsakdo, veren ali neveren, prej ali slej prejme plačilo za tisto, kar je delal v svojem življenju. Gorje, da daleč ni ta dan!

