Knjiga Slovenska katoliška obzorja, v kateri je zbrano gradivo, ki ga je zapustil Francè Dolinar, je res obsežna, kar 715 strani. Vsebuje članke, razprave in drugo gradivo izpod peresa duhovnika, zgodovinarja in publicista. Izdala jo je Slovenska kulturna akcija (SKA, Buenos Aires 1990). Avtor je nedvomno najboljši slovenski zgodovinar 20. stol. Gradivo, ki ga je zapustil, je »katoliško« le toliko, vkolikor gre za pogled duhovnika na politično domače in svetovno dogajanje. Drugače je avtor oster kritik, tudi do novotarskih gibanj v Cerkvi po t.i. »koncilu«. V ospredju njegovega pisanja pa je brezkompromisen proti-komunizem in proti-jugoslovanstvo. Prav zaradi tega so ga prikriti zaupniki jugoslovanskega režima v emigraciji nenehno črnili. Gradivo za knjigo je uredil prof. Alojzij Geržinič.

Francè Dolinar (* 1915) je izhajal iz Lublane. Doma je študiral bogoslovje in leta 1938 ga je škof Rožman posvetil v duhovnika. Naslednje leto je vpisal študij cerkvene zgodovine na rimski jezuitski univerzi Gregoriana. Že naslednje leto je bil imenovan za prefekta zavoda v Št. Vidu nad Lublano. Ob nemški zasedbi se je vrnil v Lublano. Leta 1945 se je tudi on umaknil pred komunističnim režimom na Koroško in bival v taborišču v Špitalu. Tu so mu leta 1948 razmnožili razpravo Slovenska državna misel. Tej misli je ostal zvest vse do svoje smrti († 1983).

Študije je potem nadaljeval na Gregoriani v Rimu. Ob tem se je nenehno posvečal pisanju in delu za slovenstvo. Pisal je številne članke, razprave… Tako se je njegova doktorska teza zavlačevala v nedogled. Česa vsega ni napisal! Naj omenimo le biografijo m. Terezije Hanželič, generalke mariboskih šolskih sester, biografijo škofa Rožmana, kardinala Misja, pisal o Francu Grivcu, Alešu Ušeničniku, Janku Kralju… sodeloval pri pri zborniku Vrednote, pri SKA, Siju slovenske svobode, Meddobju (vse v Buenso Airesu)…

Mnogi semeniščniki, ki so se navzeli zmedenih koncilskih idej, kar je on ostro kritiziral, so mu bili še posebno gorki. Najbolj jih je udaril njegov članek “Semeniščniška oporekarija med Slovenci” (marca 1970). Takrat je nastopal z novimi idejami jezuit p. Vladimir Truhlar. Celjska Mohorjeva je kar med ljudske mohorjevke uvrstila njegovo težavno in težko prebavljivo oporečniško knjigo Katolicizem v poglobitvenem procesu (1971). Francè Dolinar je vsebino Truhlarjeve knjige zavrnil v štirih temeljitih člankih. Nasprotniki jih sploh niso komentirali, temveč so potuhnjeno navajali iz njih le njegove ostre besede, s katerimi ni prizanašal. Med njimi so takrat že bili zaupniki udbe.

Od leta 1970 je bil Dolinar v službi v tajnem arhivu Vaticani I. Tedaj je prijatelju Geržiniču sporočil: “Delo me zelo zajema; arhiv je pravi rudnik za moderno zgodovino, tudi za našo je marsikaj tam…. “ Preko teh arhivskih listin je bil seznanjen z dogajanjem v Evropi in v Jugoslaviji. Bil je edini, ki je prikazal pravo bistvo nekdanjega Titovega režima, njegovo velesrbstvo, nemoralo, izkoriščanje, njegovo namero, da uniči Slovence kot narod (to njegovi nasledniki še vedno delajo).

List, v katerega je France Dolinar po njegovi ustanovitvi leta 1965 največ dopisoval.

Iz svoje kritike je izpustil papeže. Ni kritiziral npr. Pija XI. in njegove kompromise s fašizmom, niti Janeza XXIII. z njegovim „koncilom“ in še česa. Tega kot katoliški duhovnik tudi ni mogel.

Njegovi spisi odkrivajo drugo plat medalje v zvezi s Slovenci in vse mogoče zakulisne igre pravih narodnih izdajalcev, ki še danes, dobro plačani, služijo velesrbstvu. V njihovo delovanje se avtor sicer ne spušča, vendar je iz njegovi spisov jasno čutiti, da je bil njihov aparat povsod v ozadju. Že naslovi poglaviji, ki se nanašajo na slovenstvo, so sami po sebi več kot zgovorni: “Slovenska suverenost” in “državnost” v partijski Jugoslaviji ali Nacionalno vprašanje v psevdosocialistični Jugoslaviji pa Demografska balkanizacija Jugoslavije pa Nacionalni jugokaos pred ljudskim štetjem pa Specifično jugoslovanski mit... Zaradi tega je bil zamolčan ne le doma, temveč tudi v zdomstvu.

Njegovega dela ni mogoče prikazati na kratko.Vsakdo, ki bi hotel biti na tekočem o resnični politični zgodovini Slovencev v modernem času, njihovem položaju in vlogi v nekdanji Jugoslaviji pa v Evropi, mora nujno prebrati vsaj nekatera poglavja te knjige. Šele tedaj se mu odpre resnično obzorje slovenstva, ki mu je Francè Dolinar posvetil svoje življenje in moči. Odpre se nam pogled v zakulisje, ki je hotelo odločati o življenju in smrti slovenskega naroda. In to zakulisje deluje še danes!