

Milan Zver od SDS se zadovoljno smehlja, saj se mu na evropskih, ki so pred nami, obeta izvolitev. Da pa bi SDS dobila še drugega poslanca oziroma poslanko, bodo zelo verjetno odločili glasovi mladih panterjev.
Evropske volitve
Povzeto iz MMC Rtv Slo, 16. maja 2009 in naše pripombe
Volitev v Evropski parlament se zagotovo namerava udeležiti 31,9 odstotka državljanov, največ glasov pa bi utegnil dobiti Milan Zver, SDS.
Anketiranci so na vprašanje, za katerega nosilca liste, ki jih je kar 12 , bi volili, največkrat odgovorili Milan Zver. Nosilec liste SDS bi po podatkih Mediane dobil skoraj 20 odstotkov vseh glasov, s 17,4 odstotka mu sledi Zoran Thaler (SD), 12,7 odstotka je dobil Jelko Kacin (LDS), nosilec DeSUS liste Karl Erjavec pa se je na četrto mesto uvrstil z odstotkom manj. Za Lojzeta Peterleta (NSi) bi glasovala dobra desetina vprašanih, 8,6 odstotka anketiranih pa bi svoj glas namenilo Ivu Vajglu, nosilcu liste Zares. Preostali kandidati bi dobili precej manj glasov. Treba je dodati, da 8,3 odstotka anketiranih še ne ve, komu bi dalo svoj glas.
Slabo poznavanje sedanjih poslancev
Poznavanje sedanjih kandidatov ni ravno najboljše, saj kar 43,5 odstotka vprašanih ne pozna niti enega. S 45,3 odstotka je najbolj prepoznaven Lojze Peterle, drugi najbolj prepoznaven je Jelko Kacin (39,3 odstotka). S komaj 13,6 odstotka je na tretjem mestu Ljudmila Novak. Da je Mihael Brejc evropski poslanec, ve le 11,4 odstotka ljudi, Mojco Drčar Murko kot evropsko poslanko pozna le 8,7 odstotka, Auerila Jurija pa šest odstokov. Najmanj ljudi, to je 4,5 odstotka, ve, da je evropska poslanka tudi Romana Jordan Cizelj.
Po pričakovanjih anketirancev bi po dva sedeža v Evropskem parlamentu dobili kandidati SDS in SD, po enega pa kandidati NSi, LDS in DeSUS. Le nekoliko drugačni so rezultati na osnovi ocene udeležbe. Dva mandata bi prejel samo SDS, po enega pa SD, NSi, LDS, DeSUS in Zares. V Evropski parlament se stranka uvrsti, ko doseže 14 odstotkov glasov.
Pomembnejši kandidat kot stranka
Za anketirance je pri izbiri, komu dati glas, precej pomembnejši kot stranka kandidat sam. Na podlagi kandidatov bi se odločalo 55,5 odstotka vprašanih, le 30,3 pa na podlagi stranke. Nekaj več kot dvanajst odstotkov vprašanih ni imelo odgovora, dva odstotka pa nista želela odgovoriti.
Udeležba na volitvah v Evropski parlament pa utegne biti boljša kot pred petimi leti, ko je na volišča odšlo le dobrih 28 odstotkov polnoletnih slovenskih državljanov. Zagotovo jih bo na volišča odšlo 31,9 odstotka, verjetno pa 23,6 odstotka. Z "verjetno ne" je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, zagotovo pa na volišča ne bo odšla dobra petina volivcev. Šest odstotkov se jih še ni odločilo. Mediana je anketo izvedla med 11. in 13. majem, nanjo pa je odgovarjal 601 polnoletni prebivalec Slovenije. (Sabina Zonta)


Črni panter bo z njegovimi glasovi odločal tudi o evropskih volitvah, zlasti pri izvolitvi drugega kandidata SDS.
Jih bo spet povozil Črni panter?
Anketa o evropskih volitvah, ki jo je izvedla Mediana, ima sicer skromno osnovo, komaj 600 vprašanih. Toda, vkolikor je bila izvedena strokovno, to je, da so bili vprašanci izbrani slučajno in po družbenih slojih ipd., odraža na vsak način usmeritev volivcev. Iz odgovorov izhaja, da najbolje kaže stranki SDS in njenim kandidatom. Tukaj je na prvem mestu nosilec liste prof. Milan Zver. Na listi SDS kandidira na drugem mestu slabo poznana Romana Jordan Cizelj, na tretjem pa Zofija Mazej Kukovič. Slednja je v javnosti dokaj prepoznavna.
Kot vemo, je SDS, s čemernim Janezom Janšo na čelu, ker ni znala zavzeti jasne slovenske smeri, na zadnjih domačih volitvah pogorela. Janez Janša je bil in je tudi ostal ikona SDS, nič več. Sicer perspektivni SDS so odmanjkali predvsem glasovi mladih, ki sledijo domoljubnemu znamenju Črnega panterja. Sprašujemo se, ali se bo tudi tokrat zgodilo nekaj podobnega?
Če bi bil na listi SDS izvoljen še drugi evropski poslanec, bi bila verjetno izvoljena Zofija Mazej Kukovič, ki uživa v javnosti sloves odločne in podjetne dame. Obstaja pa tisti »če«, ker SDS mora za drugega poslanca – poslanko prejeti zadostno število glasov. In tukaj panterji nočemo biti prav nič skromni, ko napovedujemo, da bodo naši glasovi tudi tokrat odločilni. Ali jih bo pritegnila SDS ali kaka druga lista? Odvisno od tega, kako se bo posamezna stranka do njih obnašala.
Trojček SD, SLS in Zares je dejansko podružnica Beograda in njegove Kos. Deluje protislovensko in velesrbsko in komaj prikriva svojo mržnjo do vsega slovenskega. Širša slovenska javnost, ki je od poročanja javnih občil pod srbskim nadzorom že dokaj otopela, si tega ne more predstavljati. Toda, odkar je vlada Boruta Pahorja spravila Slovenijo v krizo, ki prinaša nad 100.000 brezposelnih, pa balkansko ropanje in zaradi tega slovenska revščina, se tudi v otopeli slovenski pameti le nekaj jasni.
Pri tem naj navedemo, česar se javnost prav tako ne zaveda, da je tudi tkm. stranke pomladi infiltrirala srbska Kos. To je bilo še posebej očitno, ko je njen zaupnik izmaknil iz Janševega kabineta pismo kard. Rodeta (2006), ki ga je potem spektakularno objavila prosrbska Mladina. In spet, prav tako iz Janševega kabineta izmaknjen predlog o znaku Knežjega kamna v glavi dopisov, ki ga je Kos takoj posredovala koroškemu Haiderju. Ta je vzrojil in ubogi zlodej – Janez Janša –– se je jadrno umaknil. Pa še kaka »epizoda« bi se našla. Na primer, izmaknjeno zaupno ameriško pismo, ki ga je objavila beograjska Politika.
Koliko se lahko zanesemo na infiltrirano SDS? Prav mogoče je, da si bo s svojimi dejanji spet odbila glasove panterjev na sedanjih evropskih volitvah. Odmanjkali ji bodo, da bi lahko izvolila še drugega poslanca - poslanko. Bolj ali manj perspektivna SDS doslej ni izpolnila pričakovanj, ne samo panterjev, temveč tudi drugih domoljubnih slovenskih ljudi, tako da bi nasproti sedanji vladni »koaliciji« in njenemu Balkanu zavzela jasno slovensko smer.
Zaradi takšnega cincanja je SDS izgubila domače volitve. Bo sedaj, ko ima dobre izglede, spet izgubila glasove panterjev, ki so potrebni za izvolitev drugega poslanca oziroma poslanke? Verjetno bo tako. Pred slovensko javnostjo ji ne bo uspelo, da bi se predstavila kot stranka upanja. Kot stranka, ki bo Slovenijo popeljala iz sedanje hude krize, v katero jo je spravila vlada Boruta Pahorja in njegove balkanske »koalicije«. Iz krize, ki je pri nas veliko manj svetovna, zato pa toliko bolj balkanska.
