Slovenija danes, sinkretizem po duhovni »prenovi« v smislu koncila in gesla Naš Tito. Sad dolgoletnega »dialoga«. Verni sedaj ne diskriminiramo več »nevernih«. Včerajšnja prostozidarska »šifra«, ki so jo udbovke že opustile, je prešla sedaj na t.i. demokratično stran.

Danes je znano, da je bil Tito na čelu prostozidarske lože, iz katere so prihajali, in še prihajajo, ukazi za pogrom in etnocid nad Slovenci. Tega še »ne vejo« na cerkveni in t.i. protikomunistični strani.

 

 

Gospodar je vedno isti

Etnocid nad Slovenci, načrtovan in še vedno prikrivan

Na okopih so sedaj Janezi, Antoni, Marije... in še kakšen Andrej

 

Ob srhljivem odkritju zaplinjenih žrtev v Barbara rovu, v Hudi jami pri Laškem, smo bili presenečeni, ko smo preverjali, kakšen je bil odmev v zahodnem tisku: francoskem, italijanskem, španskem, angleškem, ameriškem... Nič, ali komaj kaj. Za vse te časopise odkritje novega množičnega grobišča v Sloveniji očitno »ni bilo pomembno«. Pač ni šlo za judovski, temveč za slovenski holokavst. Ustrezne članke o teh žrtvah je objavil le nemški in avstrijski tisk. Vzhodno evropskega nismo preverjali.

 

Zamolčavanje slovenskih žrtvev v zahodnih poročevalskih strukturah razgalja nedvomno še mnogo več, kot bi povedalo njih morebitno poročanje. Vse te poročevalske strukture so namreč prostozidarske in v navezi z velesrbstvom, ali bolje, s srbskim prostozidarstvom. Temu pa je pripadal tudi maršal Tito na čelu štaba partizanske jugo armade, odkoder je že na začetku druge vojne prišel ukaz za pogrom in pomor in za dokončni etnocid nad Slovenci. Slovenski holokavst med drugo vojno in po njej je terjal, kolikor so jih pač našteli, nad sto tisoč žrtev. V resnici pa še neprimerno več. Posledice so bile te, da je potem po drugi, tretji, četrti... generaciji odmanjkalo okoli milijon Slovencev. Toda s tem še nismo pri koncu.

 

Imena tistega, ki je bil na vrhu jugoslovanske armade, si naši »antikomunisti« ali (po Linhartu) kranjski komedijanti še vedno ne upajo izgovoriti!

 

Naj spomnimo najprej na nekdaj razvpito zadevo JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl), ki jih je elta 1988 zaprla JLA., ker so ji izmaknili važen dokument. V njem da je bilo glede bodočnosti Slovencev »nekaj grozljivega«. Toda vsebine kolovodja te zadeve, Janez Janša, ki je bil nekoč obrambni minister, in kasneje celo predsednik vlade, nikoli ni izdal. Prav do danes. Sodimo, da je ta dokument JLA predvideval genocid nad Slovenci, s pomorom moškega prebivalstva. – Tisto, kar so po nalogu prostozidarske člože v Beogradu delali srbski poveljniki med vojni, in Udba oz. Kos po vojni. – Če se pri tem motimo, nas popravite.

 

Tudi bel etnocid

 

Upoštevajmo zatem še beli genocid ali boje etnocid, to je, osiromašenje slovenskih ljudi in krčenje družin pod komunistično in velesrbsko Jugoslavijo, pa divjo propagando za splav (ki je še v teku), pa potujčevanje slovenskih ljudi v zamejstvu s tiho podporo Belgrada... Samo v Trstu so v nekaj letih po drugi vojni na silo poitalijančili v komunistični italijanski partiji okoli 80.000 Slovencev, na Koroškem nekaj podobnega. Pomislimo končno še na tisoče beguncev, ne samo leta 1945, temveč še vsa leta po drugi vojni, ko so mladi množično bežali preko meje. V šestdesetih pa je »začasno« odšlo na delo na tuje okoli 200.000 Slovencev. Ob vsem tem je še premalo, če rečemo, da nas je v nekaj generacijah odmanjkalo milijon. Dejansko še vsaj milijon več.

 

Gre nedvomno za etnocid v več oblikah, od morije do izropavanja življenjske osnove in nenehnih splavov, uničevanja družin, organizirnega kvarjenja mladine, razpečavanja droge, srbskega izropavanja slovenskih bank in premoženja itd. Pošteni ljudje so bili izpostavljeni posmehu. Sedaj je v teku še nameščanje »izbrisanih«. Srbi se že šopirijo na ključnih mestih, obvladajo že povsem policijo, tisk in tv, velika podjetja, banke. Slovenci pa so porinjeni na rob, v strah (brez poguma) za preživetje.

Lutka naj bi bil Slovenček (Stanovnik, Drobnič, razne Marije... in seveda Boruti, Türki, ...), čigava pa je roka, ki lutko drži?

 

Prikrivanje naročnikov - Ukazi za pomore: v Barbara rovu, v Rogu, Teharjih in drugod in, še pred tem, ukaz za splošen etnocid nad Slovenci, so v resnici prišli od srbske prostozidarske lože v Belgradu, izdal pa jih je Tito. Tega ugledna publicistka Marija Vodišek (Demokracija, 2009/11) zavestno »ne ve« in dejstva prireja takole: O tem so poročale tuje agencije in v komentarjih navajale srhljive dogodke izpred 64 let, ko so partizanske enote izvrševale poboje in metale v jame tudi nekatere žive... Ne, Marija, kolikor smo mi preverjali, so tuje agencije, če so kaj objavile, izrecno navajale maršala Tita in njegovo armado, kar ti v tvojem komentarju (očitno po nalogu tvojega gospodarja) izpustiš in poudarjeno navajaš le »partizanske enote«, seveda kot zgolj slovenske. Kot da bi bila sama zraven!?

 

Ko to še ni bilo dovolj, posežeš s pismom še v Reporter (2009/11). V njem sicer - čisto upravičeno - polemiziraš s postkomunistično stranjo. Toda ob koncu spet popeniš, ko omenjaš oddajo Polemika in navržeš Janezu Stanovniku da: ... sporoča 93 % slovenskih gledalcev, da so medvojne in povojne zločine izvajali slovenski partizani, okuženi s komunizmom... (Očitno so bili tudi oni zraven!). No, Marija, tukaj pa si do kraja izdala, da ti je navajanje, v katerem ponovno izpustiš vlogo Tita in JLA, naročeno. Saj vendarle redno objavljaš v Demokraciji, ki jo izdaja srbski zaupnik Dušan Lajovic! Tv Slo pa je tako ali tako v srbskih rokah in navedenih 93% gledalcev je očitna ponaredba. (Zakaj pa potem vsi ti niso volili tudi Janeza Janše?). Podobno kot v »anketi« o »priljubljenem« Zoranu Jankoviću - skoraj 80%! Itn. Koga le misliš prenašati okrog s procenti, Marija?

 

Čigavo je oko? Tito je bil, kot povejo, prostozidar 33. stopnje. Danes se ga »antikomunisti«, ki paranoično napadajo komunizem, bojijo navajati. Zakaj vendar, kdo pa jih pri tem ovira?

 

Da je odgovornost za medvojne in povojne pomore na komunistični strani – da ne rečemo tudi partizanski - ni sporno. Toda valiti krivdo zanje izrecno na »slovenske« partizane, to je na borce kot takšne, je nedvomno obrekovanje. Partizanstvo je bilo v resnici prepredeno s srbskimi poveljniki (kar povsem zamolčujejo!), ki jih je poslal Tito oziroma njegov štab. In ti so izvajali ukaze, ki jih je, očitno že na začetku vojne, pripravila srbska prostozidarska loža v Belgradu. Kot kaže, so ti ukazi vsaj kot smernice še vedno v veljavi.

 

Spomnimo se samo na gonjo proti Sloveniji pred njenim predsedovanjem EU. Izvajal jo je svetovni tisk pod nadzorstvom prostozidarstva, s katerim je povezano tudi velesrbstvo. Mogočni dnevnik New York Times, v judovskih in prostozidarskih rokah, je kar v dveh člankih poročal, kako so Slovenci nestrpni do »ubogih« ciganov (dejansko kriminalna družina Strojan) tam tam nekje v dolenjskem Ambrusu! Namen je bil očiten: uničenje dobrega imena Slovencev v svetovnem merilu.

 

Igor Gošte, bil je (ali je mogoče še vedno?) urednik in novinar ETV,

piše pa tudi v prosrbsko Demokracijo.

 

In v tudi domačem merilu. Saj smo bili pravkar spet priča staremu reku »Sram me je, da sem Slovenec«, ki ga je srbska KOS širila še do pred kakim letom. Tokrat ga je spet vzela iz naftalina in ga porinila na jezik Igorju Goštetu, sodelavcu Demokracije (2009/12). Takole naslavlja svoj »prispevek«: Odkar sem izvedel za povojne poboje, me je globoko sram, da so Slovenci tako kruti, hinavski in pokvarjeni... (Pa naj bo Srb). Igor Gošte, bil je (ali je mogoče še vedno?) urednik in novinar ETV...

 

Izdal pa je tudi pesniško zbirko Svetla tema in knjigo celo knjigo Obara (kdo ju je le bral?). Da se prebije, in to ne slabo, mora biti na takšen ali drugačen način vprežen v tok mišljenja, ki ga Slovencem oblikuje srbska KOS. Krilatica »Sram me je, da sem Slovenec!« je že stara zadeva, ki jo srbska tajna služba polaga na jezik mnogim zaupnikom. Eden od teh, Pavel Ferluga (Komen), je pred časom navajal, prav tako v Demokraciji, da imamo Slovenci »zločinski nagon«.

 

Nasproti temu naj bi bila Srbija očitno najbolj plemenita nacija na zemlji. Nekoč so se »ponižani in razžaljeni« zatekali iz njihovega nevrednega položaja v ponemčenje. Danes so jim odprta vrata v posrbljenje. Razlika glede na ponemčenje je v tem, da bi jim sedaj slovenščino kot jezik za notranjo rabo še pustili. O tem priča tiha, a vztrajna propaganda, da smo Slovenci samo kulturna, to je, jezikovna identiteta. Slovenstvo kot takšno pa naj bi bilo menda prekletstvo, večno zločinstvo in še kaj. Takšna je očitno še vedno idejna smernica srbske KOS, ki jo mora danes izvajati po njej infiltrirana slovenska desnica, ki si je nadela masko »pravičnega« protikomunističnega domobranstva.

 

 

Izvajanje etnocida, brez (Titovega) ukaza?

 

Osnovni cilj vseh ukazov generalštaba pod titom je bil genocid oziroma etnocid nad Slovenci. Pa naj je šlo pri tem za partizanske vdore in pomore v dolenjskih vaseh (zaradi česar so nastale vaške straže). Pa naj je šlo za brezumne napade na sovražnika, samo zato, da se je ta maščeval s poboji civilnega prebivalstva. Pa naj je šlo za pošastno izropavanje slovenskega premoženja, kar se nadaljuje tudi pod »samostojno« (npr. izropanje slovenskih bank). Pa naj je šlo za propagando za splav v desetletjih po vojni...

 

Poslednji tango za Slovence (a ne v Parizu), ki sta ga zrežirala Josip Broz Tito in Winston Churchill. Tito je odredil likvidacije partizanov, zatem pomore s Koroške vrnjenih domobrancev in na tisoče civilov. Vsega so krivi le »slovenski partizani«. Kdo je izdajal v ta namen ukaze  se razni Antoni, Marije,  Andreji ne smejo vprašati. Kdo jim tega ne pusti?

 

Sedaj hočeta t.i. protikomunistična in katoliška stran naprtiti pomore »slovenskim partizanom«, zato da bi pri tem pririli pravega krivca, to je, prostozidarsko srbsko ložo, pa Tita in jugo armado! - Lahko v »protikomunističnem« imenu ukanete veliko slovenski ljudi, nikakor pa ne nas. Vprašamo vas, ali so v Nürnbergu sodili nemškim vojakom ali so sodili generalom in nacističnim kolovodjem? Pa v Haagu, ali so sodili navadnim srbskim vojakom ali srbskim vojnim zločincem?

 

Koliko članov je v partizanskem gibanju imela jugoslovanska oziroma srbska loža? Delovala je pod Titom tudi po drugi vojni. Njeni člani so bili Joža Vilfan, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Aleš Bebler (Baebler),… Sta bila v njej tudi Ivan Maček pa Mitja Ribičič? Oni so bili v NOB tisti vrh, ki je izvajal ukaze, prejete iz Titovega štaba. Ta vrh je organiziral tudi Dachauske procese na tajni ukaz iz Belgrada, čigar vlogo pri njih še sedaj skrivajo.

 

V svesti si tega smo bili več kot presenečeni ob zadnjih izjavah tkm. katoliške in domobranske strani, ki pomor v Barbara rovu in vso morijo ob koncu vojne trpa za vrat zgolj slovenskim partizanom. »Ne,« je domobranec (?!) Anton Drobnič odgovoril Janezu Stanovniku od ZZB NOB, ki je tokrat le omenil Titov ukaz in JLA, »vi ste bili pod njihovim poveljstvom.« Torej, ne Tito temveč vi slovenski partizani ste krivi. (Skoraj že krvoločno, mar ne?). O tisočih likvidiranih slovensko zavednih partizanov ta tič »ne ve ničesar«

 

6. marca 2009

Anton Drobnič: Storilci pobojev po drugi svetovni vojni so slovenski partizani.

 

Drobnič: "Stanovnik naj se ne spreneveda", da povojnih pobojev niso izvedli partizani, ampak Jugoslovanska armada

 

Sedaj je manjkala le še enaka taktika s strani Stanovnika, ki je za domobrance spet navedel »narodno izdajstvo«, kar pomeni, da so bili pod poveljstvom Hitlerja. - Stanovnikovi pajdaši navajajo, da so domobranci Hitlerju tudi prisegli (kar je laž, prisegli so na nemško državo). Toda partizani so vsaj na začetku res morali prisegati na Stalina. Ali kasneje na Tita, še ne vemo. – Prerekanje je očitno zvijačno dogovorjena taktika, nekakšen show namenjen »razgledanim« Slovencem. Vendar samo za naivne in seveda za tiste, ki ga sprejemajo v slabi (plačani) veri in ga sporočajo potem naprej!

 

Še »glas« iz Argentine

 

Ko vse to s strani pripadnikov srbske tajne službe KOS v t.i. katoliških vrstah še ni bilo dovolj, so spodbudili še Andreja Finka, (doslej) uglednega slovenskega rojaka v Argentini. Ta je pohitel in v »katoliškem« tedniku Družina (2009/11) povedal slovenskim vernim ovcam mdr. še naslednje: ... Da hoče Stanovnik pri odgovornosti za to razlikovati med partizani OF in poznejšo JLA, je smešno, saj je bilo vodstvo isto. - Ne, od začetka je bilo partizansko vodstvo slovensko, a je bilo postopoma pomorjeno. Potem pa je bilo vodstvo res »isto«, in to v srbskih rokah, pod Titom in njegovim štabom, v sklopu jugo armade. In naš argentinski rojak tega »ne ve«?

 

Na OF, ki naj bi bila kot taka kriva za pomore, se je leta 2006 obregnil na spominski slovesnosti za pomorjenimi domobranskimi borci v Rogu tudi upokojeni belgrajski nadškof Franc Perko (†). Toda domobranske borce, ki so se umaknili na Koroško, je Titu po dogovoru izročila tamkajšnja angleška zasedbena oblast. Ukaz je v Celovec prinesel maja 1945 Harod Mac Millan, ki je bil opolnomočenec angleškega predsednika Winstona Churchilla za Sredozemlje. In Tito je naročil tudi njihov pomor. – Naj si to prebere še Marija Vodišek. Vendar pa dvomimo - ko krivi »slovenske partizane« - da tega, razgledana kot je, še ne bi vedela.

 

Slovenski tednik v Buenos Airesu, ki je izhajal v letih po drugi vojni in je bil dosledno proti samostojni Sloveniji. Na čelu mu je bil neki Miloš Stare.

 

In dalje! Miselni model, ki ga navajajo Andrej Fink in njemu podobni, lahko obrnemo, kot že omenjeno, tudi na naše domobrance in Hitlerja češ – saj je bilo vodstvo isto. In to ideološki rokomavhi na nasprotni strani res delajo! Mogoče pa se Andrej Fink očitno še ni izkopal iz slepega protikomunizma, ki ga je po drugi vojni širil med slovenskim zdomstvom v Argentini tamkajšnji Narodni odbor za Slovenijo (NOS)? Na čelu mu je bil bolj ali manj očitno neki Miloš Stare, zelo verjetno jugoslovanski (velesrbski) prostozidar. Kot se nekateri spomnijo, so o pomorjenih doma razširili v zdomstvu krilatico: Revolucija žre svoje otroke!

 

Torej ukaz za vrnitev domobrancev s Koroške je dejansko prišel od Churchilla, ki je bil v samem vrhu angleškega in svetovnega prostozidarstva (ukaz je v arhivu v Londonu je izginil). Domobranske borce pa so v Rogu morile enote jugo armade, ki jim je načeloval Simo Dubajić. . Toda, zakaj je potem nadškof Franc Perko (2006), sedaj že rajni, javno okrivil za pomore kar OF? Po našem, lahko samo po ukazu srbske KOS. Zlomila ga je namreč še kot bogoslovca na začetku petdesetih let. Njegovo ime najdemo, če se prav spomnimo, v knjigi »Cerkev na zatožni klopi« (Tamara Pečar – Giesser, 2005). Toda avtorica v arhiv v Belgradu ni imela dostopa. V tem primeru bi bila slika gotovo bolj popopolna.

 

In tukaj še NOS za Slovenijo, iz Argentine. Le tako naprej! Vremena bodo Kranjcem gotovo se zjasnila!

 

Argentinski NOS je moral biti, že po sili razmer, samo za »demokratično« (prostozidarsko) Jugoslavijo, ki naj bi bila »edina« sposobna zaščiti Slovence pred pohodom Nemcev in Italijanov. Idejo samostojne Slovenije so njegovi člani imeli za utopijo, se ji odkrito rogali in posmehovali. Andrej Fink je bil, kot so nam povedali, takrat sicer izjema. Danes očitno ni več. Ker moral bi le spoznati in priznati, da so bili tudi med partizani odlični fantje in možje, ki so nosili v srcu samostojno Slovenijo in bili prav zato pomorjeni (Janko Premrl, Ferdo Kravanja, Karel Destovnik, Karel Peršolja – Darko, Jože Srebrnič....).

 

Današnji Janez Stanovnik pri vsem tem sploh ni bistven. Bistvena je resničnost, ki jo naši »protikomunisti« in nadebudni Andrej vidijo, ali jo morajo videti, samo od ene strani, to je, od prostozidarske in velesrbske! - Koga le mislite, da boste prenašali okrog v imenu pravice?