“Duh Hervardov”

 

Naši somišljeniki Hervardi nas neredko presenetijo z mnogimi odkritij dogodkov in stvari, ki so bile kasneje prenarejene in tudi ponarejene in to v škodo slovenskega mišljenja in zavesti. Nedolgo tega smo ob prebiranju njihove spletne strani postali pozorni na izvirno slovensko besedilo pesmi “Hej Slovani”, ki so ga objavili u ustrezno razlago. Besedilo se je izvirno glasilo “Hej Slovenci!”in se je pri nas razširilo v 19. stol. Takole beremo na njihovi strani:

Danes večina Slovencev pozna pesem »Hej Slovani«, bivšo jugoslovansko himno, ne pa tudi pesmi »Hej Slovenci!«, ki je starejša in vsekakor bolj izvirna. Nauk, ki iz tega izhaja, je nazoren!

Besedilo pesmi »Hej Slovenci!« je bilo našim prednikom znano že pred več kot 159. leti. V »pomladi narodov« je bila pesem s tem besedilom, vendar naslovom »Duh slovenski«, ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih budnic. Janez Bleiweis je v svojem poročilu, v 23. listu Novic zapisal, da je bil »Duh slovenski«, zapet na prvi slovenski »besedi«, 30. Velikega travna 1848 v ljubljanskem gledališču. » Duh slovenski, pet v zboru, je po pravici silno dopadel«.

Pesem »Duh slovenski« (»Hej Slovenci!«) je bila jeseni 1848 tudi natisnjena v prvem zvezku »Slovenske grlice«, zbirke pesmi, ki jo je izdalo Slovensko društvo v Ljubljani. Tudi tokrat je bil njen naslov »Duh slovenski«. V enaki obliki je bila pesem natisnjena še v drugem ponatisu prvega zvezka »Slovenske grlice«, leta 1852.

J. R. Razlag je pesem objavil leta 1863 v svoji »Pesmarici«, pod že spremenjenim naslovom »Duh slovanski«. Besedo slovenski je v tem primeru prvič zamenjala beseda slovanski, toda v drugem ponatisu je Razlag pesem objavil pod naslovom »Hej Slovenci!«. – (Tukaj je prva kitica)

Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije,
Dokler naše verno srce za naš narod bije.
Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!
Grom in peklo, prazne vaše, proti nam so steke.

Šele po koncu Taborskega gibanja, v okviru prvega slovenskega modernega političnega programa Zedinjene Slovenije, sta pričeli prevladovati obliki Slovan in slovanski, ki sta sčasoma povsem nadomestili Slovence in slovenski. Po drugi svetovni vojni je nastala »nova Jugoslavija«, ki je potrebovala seveda tudi državno himno. Tako smo dobili za himno pesem »Hej Slovani«! Besedo Slovenci, je preprosto zamenjala beseda Slovani, sicer pa je besedilo praktično ostalo enako. Le drugo kitico, ki je najbrž preveč poudarjala boga, so »zabrisali« iz himne.

Danes jugoslovanske himne »Hej Slovani« ni več, tako kot tudi ni več Jugoslavije. Slovenci se lahko, obogateni s pomembnimi izkušnjami, mirne vesti vrnemo tja, kjer smo ob koncu 19. stoletja skrenili s poti in nadaljujemo po svoji lastni poti. Hoteli so nas spremeniti iz Slovencev v Jugoslovane, nas izbrisati in uničiti, vendar jim ni uspelo. Danes lahko ponovno zveni pesem »Hej Slovenci!« ali »Duh slovenski«! In z njo tudi zadnja kitica – Bratje! Mi stojimo trdno, kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!

Iz prevzetega besedila smo izpustili nekaj navedb, ki niso povsem jasne. Manjka tudi navedba, da je pesem dodelal neki poljski skladatelj, menda že ob koncu 18. stol. Ne vemo, ali se je v poljskem izvirniku sedanji izraz Slovani glasil Sloveni? Nadvse pomembno pa je, da so naši ljudje v 19. stol. prevzeli besedilo pesmi z naslovom “Hej Slovenci” (ne Slovani). Da je to danes, po tolikih letih, šele prišlo na dan, gre zasluga prav Hervardom. Goriški panterji smo takšnega podviga samo veseli.