+ + + +….!

V prvih dneh aprila 2008 so javna občila doma in po svetu z velikim pompom objavila vest, da so bila pogajanja med družbama Harrach’s in Hit prekinjena. Niko Trošt, vodja Hita zatrjuje, da se bo prizadevanje za gradnjo “mega” igralnice nadaljevalo. Ker je šlo, in bo še šlo, gre za vstop prostozidarskega in še posebej judovskega kapitala, je v prihodnje mogoč poseg islamskega terorizma tudi na Primorsko.

Glavni krivec za nastali igralniški “boom” je Andrej Bajuk, minister za finance, ki je zrasel na tujem in je verjetno prav tako prostozidar. Pristal je na pogoj Harrach’sa, da zniža davek na igralništvo od 36 na 17,5 %. S tem je dal zeleno luč za nastale zaplete in še posebej za uničenje Primorske. Za njim stoji Janez Janša, predsednik vlade, čigar stranka je pri projektu “mega” enodušno podprla Bajuka. Prepričani smo, da zaradi tega Janševa SDS na prihodnjih volivah na Primorskem prav gotovo ne bo imela veliko podpore.  

Ponatiskujemo pismi bralcev o “mega” projektu, ki vsaj do neke mere razgaljata njegovo ozadje. Objavil ju je lanski verski tednik. V drugem tisku je bila razprava o projektu blokirana. Poudarki v barvah so od naše strani.

Družina od 19. avgusta 2007

 

Tvegana igra

 

Minister Bajuk ne hodi v igralnice, smo nedavno izvedeli iz pogovora z ministrom v prilogi enega od sloven­skih dnevnikov. Zakaj je to izjavil? Se skuša oprati pred nami zaradi hazarderskih potez, ki jih dela v službi? Minister Bajuk postavja na ruleto naše okolje in nas. Navadni žetoni smo in lahko samo nemočno čakamo, kdo nas bo pobral. Sprenevedanje! Značilno za igralce na srečo: govoriti eno, delati pa drugo. Minister pravi, da se kot predsednik stranke s širitvijo igralništva ne strinja, kot ministerza finance pa podpisujezakon, ki spominja na Faustovo pogodbo. (Prodal dušo hudiču, op. ur.).

Meni je vseeno, ali v svojem prostem času hodi v igralnice ali ne. Ni mi pa vseeno, kaj počne na položaju, ki smo mu ga zaupali mi.

Vsak zasvojen igralec na srečo globoko v sebi ve, da na koncu vedno zmaga igralnica. Da je vsak dobiček samo prehoden in ga bo že jutri pustil tam, kjer ga je dobil, zraven pa še veliko tistega, kar ni več njegovo - izposojenega ali ukradenega. Pa vseeno ne more nehati.

Vedno bolj pa se mi zdi, da so se tisti, ki nam pripravljajo megleni projekt, zapletli na podoben način. Rinejo v nekaj, za kar slutijo, da nas bo pokopalo, pa se ne morejo več ustaviti.

Varuhinja človekovih pravic dr Zdenka Čebašek - Travnik je v svoji izjavi za javnost zapisala, da hazardiranja ne moremo opredeliti kot človekovo pravico, ki jo varujeta Ustava Republike Slovenije in Konvencija o varstvu človekovih pravic in teme jnih svoboščin. Opozarja, »da je širitev igralniške dejavnosti v Sloveniji brez resnih ekonomskih, okoljskih, socioloških, psiholoških in epidemioloških raziskav zelo tvegano početje, ki lahko ogrozi človekove pravice velikega števila prebivalcev. "

Minister Bajuk nas torej nima pravice staviti v tako tvegano igro na srečo in nas prodajati tujcem. Svojim volivcem naj raje dokaže, da zna pravočasno odnehati in da vrednot, s katerimi se je bahal, še ni pozabil. Objubljal je razcvet, pripravlja pa pogrebščino. Bo res dopustil, da se bo ena naših najlepših dolin spremenila v puščavo? Reke zasvinjale z odplakami milijonov turistov? Omogočil gradnjo termalnega objekta tam, kjer sploh ni termalnega vrelca in zaradi podnebnih sprememb usihajo viri pitne vode? Ogrozil našo pravico do zdravega okolja in varnega družinskegu živjenja? Postavil našim otrokom, ki jih je že tako težko vzgajati v spoštljivem odnosu do dela in denarja, vabo pred nos?

Počne naj raje stvari, ki nas bodo ohranile! Spodbuja naj druge, bolj zdrave gospodarske dejavnosti, da se bodo otroci in mladi sploh hoteli izobraževati. Komu se bo v svetu laž nih prividov sploh še splačalo navijati budilko? Naši otroci se to upravičeno sprašujejo. K obveznemu pouku jih namreč občasno vozi šolski uvtobus z napisom: "Universe of fun" – Nataša Konc Lorenzutti, Osek - P S.: Pismo pošijam v objavo Družini, ker mi ga Delo ni objavilo.

 

Ne bo sreče!

V četrtek, 26 julija, sem bil kot nasprotnik graditve mega zabavišča na pogovoru z Jan Jones, podpredsedni­co družbe Harrahs Entertainment. Uvod v srečanje je bil naslednji: od podjetja Harrah's najeta agencija za komunikacijo je iz dvorane odslovila novinarje. Sledil je seveda  spoštljiv in korekten pogovor, v katerem smo nasprotniki »turistično zabaviščnega« središča dovolj jasno in glasno podali glavne argumente, zaradi katerih nasprotujemo graditvi mega zabavišča.

Toda naslednji dan je v Delu (petek, 27. julija 2007) močno izstopala fotografija, na kateri sta »kot ženin in nevesta« predstavjena Jan Jones (na fotografiji je video kot mladenka, čeprav v resnici ni več rosno mlada) in šempetrski župan Dragan Vallenčič.  Naslov članka seglasi: Nasmejana in zadovoljna. Pod to fotografijo novinarka Katja Željan v svojem članku z njej lastno žensko intuicijo in pronicljivostjo ugotavlja, kako so župani načeloma naklonjeni in pozitivno naravnani do gradnje mega zabaviščnega centra, čeprav vsi poudarjajo, da imajo nekatere zadržke in pripombe. Predvidevam, da bodo ti pomisleki hitro odpravljeni, ko bo treba reči zadnjo besedo.

O našem srečanju z Jan Jones in pomislekih pa v Delu - najkvalitetnejšem slovenskem časopisu - niti besede. Ponedeljkovo Delo (30. julija 2007) nadaljuje začrtano smer: Opozorili so me, da se v medijih pojavljajo tudi komentarji, da smo predstavniki civilne pobude pristali na projekt pod pogojem, da sezmanjša igralniški del. To trditev odločno zanikam.

To ni dobra popotnica za obljubjeno široko javno razpravo, ki naj bi se začela septembra. Bojim se, da septembra razprava ne bo potekala drugače, kot je konec julija.

Podjetje Harrah's Entertainment nas zelo spoštuje - za nas si je podpredsednica podjetja vzela eno uro časa in nam obljubila, da bo skušala upoštevati naše pomisleke. Kaj to pomeni, ne vem; zame je taka obljuba premalo. Morda so nas poklicali na pogovor le zato, da v nas prebudijo občutek, da smo upoštevani in da nas »preučijo«. Če to drži, potem je vse skupaj manipulacija in nas ne jemljejo resno. Potrudili se bodo le, da uničijo samopodobo nas nasprotnikov in prav tako našo javno podobo. Na koncu bomo izpadli kot »norčki« in »bebci«, kot skupinica zadrtih “nergačev”, ki nimajo pojma o stvarnem življenju, o ekonomiji in o koristnosti igralništva za naš slovenski narod in še posebej za Goriško.

Moje sporočilo, preden me raztrgate, je: prepričan sem, da načrtovani letni prihodek 303 milijone evrov niti Vam, ki se trudite za mega zabavišče, še manj pa našemu narodu, ne bo prinesel sreče in zadovoljstva, kajti denar in sreča sta dve različni zadevi! Sprašujem se še, kakšna zabava je to, da izgubiš svoje premoženje in na koncu morda narediš še samomor. Sam vsekakor ne čutim potrebe po taki zabavi in se znam sproščati in zabavati na bolj zanimive in koristne načine.

Sporočam še: ne verjamem, da je ob sedanjih menda več kot 50 igralnicah v Sloveniji posrednih stroškov le za 260. 000 evrov. Upam, da je moj dvom, kljub temu da take ocene delajo vrhunski strokovnjaki, tu vsaj malo »racionalen«, saj o stroških igralništva v Sloveniji doslej ni bila opravljena še niti ena celovita, vsestranska in nepristranska raziskava. Sprašujem se tudi, zakaj take analize še ni. Ali sme lovec strejati v grm, če ne ve ali je v njem zajec ali njegov tovariš, brat, človek? - Bogdan Vidmar, Vipava

Pripomba GP: Verski list Družina, je tudi protest primorskih duhovnikov, z obeh strani meje, proti “mega” zabavišču uvrstil v rubriko Pisma bralcev, kar je bilo še posebej nesramno. S tem se je namreč njegovo uredništvo (Franci Petrič) ogradilo od protesta in do “mega” zavzelo nevtralno stališče. Torej nevtralno stališče verskega lista do kriminala, prostitucije, uničevanja okolja in slovenstva itd., kar takšen projekt prinaša! S tem je uredništvo tega tednika znova, da ima nad sabo še vedno gospodarja, nekdanjo Udbo,  sedanjo Kos!